1. Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranjaHristina Chagorska, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
Ključne besede: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (940,36 KB) |
2. Nadzor kakovosti revizij računovodsih izkazov za obdobje od 2012 do 2021Patricija Koprivšek, 2023, magistrsko delo Opis: Razprave o kakovostni reviziji računovodskih izkazov so vedno aktualne. V magistrski nalogi navajamo enega najbolj spornih računovodskih škandalov v zadnjem desetletju, ki je skrhal zaupanje v revizijsko delo, in sicer škandal družbe Enron v ZDA. Skrb vzbuja delo nekaterih pooblaščenih revizorjev, ki niso opozorili na napake v letnem računovodskem poročanju o poslovanju družbe. Kriteriji za kakovostno revizijo so merila, ki kažejo na pomanjkljivosti ali nepravilnosti v postopku revizije. Revizija je sicer ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti računovodskih izkazov in drugih poslovnih poročil. Od leta 2019 je nadzornik nad delovanjem revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev v Sloveniji Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Nadzor nad kakovostjo revidiranih izkazov obsega pregled izbranih revizijskih poslov za preverjanje skladnosti s pravili revidiranja in pregledovanje postopkov notranjega nadzora kakovosti v revizijskih družbah. Namen magistrske naloge je raziskati stanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov z vidika nadzora, ki ga v Sloveniji izvaja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). Analizirani podatki o izrečenih ukrepih, ki jih je izrekel ANR v desetih letih, in sicer od leta 2012 do leta 2019, razkrivajo, da zaradi kratkega obdobja pregleda izvedenih nadzorov ni mogoče realno oceniti napredka kakovosti revidiranja računovodskih izkazov.
Izsledki analize za zadnja leta napovedujejo skrb vzbujajoč trend upadanja števila pooblaščenih revizorjev. Ta pomanjkljivost vpliva na kakovostno opravljeno revizijo. Za ohranjanje strokovnosti in kredibilnosti revizijske stroke predlagamo, da bi se ANR aktivno lotil ukrepov, kot so spodbujanje študentov za vpis v program za pridobitev licence pooblaščenega revizorja, uvajanje mentorstva za mlade revizorje, organiziranje strokovnih izobraževanj in seminarjev za revizorje itd.
Ključne besede: kakovost revidiranja računovodskih izkazov, nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, kriteriji za kakovost revidiranja računovodskih izkazov
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,59 MB) |
3. Nerevizijske storitve in kakovost revidiranjaLaura Skledar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo nerevizijske storitve in kakovost revidiranja. Namen diplomskega dela je bil proučiti nerevizijske storitve, problematiko revizorjevega opravljanja le teh, in če obstaja, kakšna je povezava opravljanja nerevizijskih storitev s kakovostjo revidiranja. Nerevizijske storitve so storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov in vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijsko podjetje. Na primer storitve svetovanja v zvezi z davčnimi predpisi, finančno in podjetniško svetovanje, svetovanje pri statusnem preoblikovanju družb in še druge. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizijsko podjetje in revizor pozorna, da ni ogrožena neodvisnost revizorja. V ta namen je Evropska unija v skladu z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve. Slovenija je Uredbo implementirala in sprejela Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb. Nedovoljene nerevizijske storitve so tiste, ki jih revizor ne sme opravljati, kadar gre za subjekte javnega interesa, pri katerih opravlja revizijo računovodskih izkazov, z namenom da se ohranja kakovost obvezne revizije subjektov javnega interesa in neodvisnost revizorja ter da se izogne nasprotju interesov. Dovoljene nerevizijske storitve so vse storitve, ki jih opravlja revizor na podlagi potrditve revizijske komisije pod pogojem, da se pri tem ne pojavi potencialna ogroženost neodvisnosti revizorja. Opravljanje nerevizijskih storitev lahko postavlja revizorje v težaven položaj, kjer je zaradi njegovega delovanja lahko ogrožena njegova neodvisnost. Kakšen je vpliv opravljanja teh storitev na revizorjevo neodvisnost, pa je odvisno od same vrste nerevizijske storitve. Zraven ogrožanja revizorjeve neodvisnosti se pojavlja nevarnost, da bi prevelik poudarek na opravljanju nerevizijskih storitev povzročil odvračanje pozornosti revizorja od njegove prvotne funkcije, ki je revidiranje računovodskih izkazov. Opravljanje nerevizijskih storitev ima lahko pozitiven vpliv na kakovost revidiranja, saj revizorji pri opravljanju nerevizijskih storitev še bolj pazijo na svoj ugled, imajo več razpoložljivih informacij o revidiranem podjetju in izboljšujejo svoj odnos s strankami. Na drugi strani pa honorarji za nerevizijske storitve zmanjšujejo kakovost revidiranja in neodvisnost revizorja, saj honorarji spodbujajo pri revizorju možnost, da ne upošteva določenih pomanjkljivosti pri reviziji, prav tako pa višja, kot je raven honorarjev za nerevizijske storitve, slabša je kakovost revidiranja. V diplomske delu ene hipoteze ne potrdimo ali zavrnemo, eno zavrnemo in eno potrdimo. Hipoteze, da revizorji, ko opravljajo pri svojih strankah revizijske in hkrati nerevizijske storitve, opravljajo za svoje stranke večji obseg nerevizijskih storitev kot revizijskih storitev, nismo mogli potrditi ali zavrniti. Drugo hipotezo, da je neodvisnost revizorja ogrožena, ko ta opravlja za revidirano podjetje nerevizijske storitve, smo ovrgli. Tretjo hipotezo, da ima višina plačila (nadomestila), ki ga prejme revizor za opravljanje nerevizijskih storitev, negativen vpliv na kakovost revidiranja, smo potrdili.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, revidiranje, kakovost revidiranja, neodvisnost revizorja.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Stanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov in obsega zunanjega revidiranja v SlovenijiLucija Naglič, 2023, diplomsko delo Opis: Revidiranje igra ključno vlogo pri zagotavljanju, da organizacije delujejo v skladu z uveljavljenimi standardi, predpisi in sistemi kakovosti. Pomaga pri odkrivanju področij, kjer so prisotne pomanjkljivosti ali napake ter morebitne nevarnosti in priložnosti. Za velika in javna podjetja je dokazovanje točnega finančnega poročanja bistvenega pomena, saj se investitorji, posojilodajalci in vladni subjekti za sprejemanje odločitev zanašajo na finančne izkaze podjetja.
V zadnjih letih so se povečali dvomi v to, da je revizor neodvisen od revidiranega podjetja, zato bi lahko rekli, da vedno več subjektov kot kakovostno revidiranje opredeljuje revidiranje, pri katerem je pooblaščeni revizor popolnoma neodvisen od revidiranega podjetja. Na podlagi analize zbranih podatkov o opravljenih urah revizije v letih 2020 in 2021 za vse revizijske družbe v Sloveniji in podatkov o izrečenih ukrepih s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem v obeh letih, smo ugotovili, da obstaja šibka in negativna povezava med kakovostjo revidiranja računovodskih izkazov in obsegom revidiranja računovodskih izkazov v Sloveniji. Podali smo tudi predviden razlog za takšno povezavo in dva predloga za izboljšanje kakovosti revidiranja.
Ključne besede: revidiranje, kakovost revidiranja, obseg revidiranja, nadzor nad revidiranjem v Sloveniji, raziskava kakovosti in obsega revidiranja v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAHŠpela Kramberger, 2016, magistrsko delo Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije.
Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,88 MB) |
