| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrik
Tina Beranič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način. Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika. Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov. Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode.
Ključne besede: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja
Objavljeno v DKUM: 03.01.2019; Ogledov: 1170; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

2.
Ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov
Elmedin Dedić, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se opisuje pojem kakovosti programske opreme in pogled nanjo z različnih zornih kotov. Zajeto je področje učinkovitosti programske opreme in metrik za merjenje učinkovitosti programske opreme. Pri praktičnem delu je bila na podlagi pridobljenega znanja iz programskega jezika C# in razvojnega okolja Visual Studio 2015 izdelana spletna aplikacija, ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov, ki uporabniku omogoča merjenje časa izvajanja, števila vrstic kode in zasedenosti pomnilnika programov, zapisanih v programskem jeziku C#, C++ ali Java. Aplikacija je bila načrtovana in izdelana po izbranem modelu za razvoj programske opreme.
Ključne besede: kakovost programske opreme, učinkovitost programske opreme, metrike, merjenje učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 698; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

3.
INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREME
Nejc Muršič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami.
Ključne besede: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Učinkovitost testno vodenega razvoja programske opreme v telekomunikacijskih sistemih
David Batič, 2016, magistrsko delo

Opis: Testno voden razvoj (TDD) je praksa razvoja programske opreme, pri kateri se inkrementalno pišejo testni primeri, preden se implementira produkcijska koda. Da bi razrešili dilemo, ali je razvoj z vnaprejšnjim testiranjem uspešnejši od razvoja z naknadnim testiranjem, so nujno potrebne raziskave v industrijskem okolju, ki pa so redke. Predstavljeni so rezultati študije več primerov, ki je raziskovala učinkovitost uporabe TDD v industrijskem okolju na realnih komercialnih projektih. Dva projekta sta bila izvedena brez uporabe TDD, medtem ko je tretji v razvojni proces uvedel TDD. Učinkovitost TDD smo merili s kakovostjo kode, produktivnostjo in vzdrževalnostjo. Rezultati raziskave nakazujejo, da so razvijalci, ki so uporabljali TDD, ob znižani produktivnosti dosegli višjo kakovost kode, ki jo je lažje vzdrževati.
Ključne besede: testno voden razvoj, kakovost programske opreme, produktivnost, vzdrževalnost, študija primera
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

5.
Testiranje sistema za poslovno obveščanje
Mojca Gros, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava obravnava testiranje sistemov za poslovno obveščanje. Posebnost testiranja sistemov za poslovno obveščanje je, da poleg kakovosti programske opreme obravnava tudi kakovost podatkov. V raziskavi so predstavljene značilnosti standarda ISO/IEC/IEEE 29119, ki opisuje tehnike testiranja, primerne za različne metode razvoja programske opreme. Metoda razvoja programske opreme lahko pomembno vpliva na način in napredek testiranja sistema za poslovno obveščanje. Standard predlaga osnutke testirne dokumentacije, ki jo je možno uporabiti na celotnih projektih ali posameznih aktivnostih v procesu testiranja programske opreme. V raziskavi je razvit model testiranja sistemov za poslovno obveščanje, ki zajema predlog postavitve okolja testiranja in definicijo vlog testerjev v procesu testiranja. Predlagane so testirne procedure z definiranimi merili za posamezno proceduro. Osnutki dokumentov, ki so skladni s standardom ISO/IEC/IEEE 29119, so izdelani okviru te raziskave. Testirne procedure, merila in testirna dokumentacija so integrirani v življenjski cikel razvoja sistema. Predlagani model testiranja skrajša čas odkrivanja in odpravljanja napak v zgodnjih fazah razvoja sistema, kar poveča učinkovitost testiranja. Ocenjujemo, da smo s takim pristopom zmanjšali prenos logičnih napak v nadaljnje faze razvoja sistema za poslovno odločanje. Testerji sistema za poslovno obveščanje morajo imeti tehnične kompetence, dobro morajo poznati procese v poslovnem okolju, vsebino in pomen podatkov. Vključevanje poslovnih uporabnikov v zgodnje fazah testiranja sistema izboljša kakovosti podatkov, hkrati pa uporabniki lažje razumejo delovanje rešitve. Testiranje sistemov za poslovno odločanje, ki aktivno vključuje uporabnike, poveča njihovo zaupanje v delovanje programske opreme in v pravilnost podatkov.
Ključne besede: sistem za poslovno obveščanje, podatkovno skladišče, kakovost podatkov, testiranje programske opreme, ISO/IEC/IEEE 29119
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1060; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Merjenje kakovosti programske opreme
Mojca Okorn, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naslovili področje kakovosti, merjenja in ocenjevanja kakovosti programske opreme, opisali najbolj znane modele, standarde in metrike. Na osnovi analize tujih raziskav iste tematike smo pripravili anketo, ki smo jo izvedli v Sloveniji. Rezultati raziskave omogočajo vpogled v trenutno stanje na področju merjenja oziroma zagotavljanja kakovosti programske opreme v Sloveniji. Na osnovi primerjave s sorodnimi raziskavami v tujini ugotavljamo, da se rezultati za Slovenijo bistveno ne razlikujejo. Večja odstopanja smo ugotovili le pri združevanju pridobljene ocene kakovosti v splošno oceno kakovosti, kar je v tujini pogostejša praksa kot v Sloveniji.
Ključne besede: kakovost programske opreme, merjenje kakovosti, metrike, modeli kakovosti
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 1353; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

7.
KLJUČNI IZZIVI INFORMATIZACIJE PODROČJA IZVRŠB
Matjaž Kos, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati problemsko področje informatizacije izvršb v Sloveniji in poiskati možnosti za učinkovito informatizacijo procesov izvršb, tako na nivoju države kot tudi na nivoju posameznih organizacij, predvsem bank. Glavni poudarek raziskovanja se je nanašal na problemska vprašanja, ki so se pojavila pri pripravi standarda za globalni informacijski sistem izvršb med bankami in izdajatelji, ki je nastajal v okviru delovne skupine na Združenju bank Slovenije. Ugotovitve in rezultati, pridobljeni pri raziskovalnem delu, so pripomogli k izboljšanju samih specifikacij standarda Združenja bank Slovenije in lahko pomagajo, v smislu nasvetov ter izkušenj, pri izgradnji IS izvršb (ali podobnih IS) v posameznih organizacijah in pri drugih podobnih projektih.
Ključne besede: izvršbe, informacijski sistemi, informatizacija, standardizacija, kakovost programske opreme, bančni sistemi, optimizacija poslovnih procesov, spletne storitve, stroški razvoja programske opreme, vzroki za neuspeh projektov
Objavljeno v DKUM: 16.09.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

8.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1844; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
METODA ZA ANALIZO VPLIVA STRUKTURNIH SPREMEMB IZVORNE KODE NA KAKOVOST PROGRAMSKE OPREME
Črt Gerlec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Kakovost produkta je pomemben faktor pri razvoju programske opreme. Da bi lahko natančno ovrednotili kakovost programske opreme in identificirali nevarne dele kode, raziskovalci običajno stremijo k uporabi naprednih mehanizmov ovrednotenja kakovosti. Trend analiz in ovrednotenja kakovosti programske opreme se vedno bolj osredotoča na obravnavo daljšega življenjskega cikla produkta. Rečemo lahko, da analiza evolucije programske opreme spremenjene izvorne kode skozi daljše obdobje predstavlja osnovo za ovrednotenje kakovosti programske opreme. Tudi mi se v doktorski disertaciji osredotočamo na ovrednotenje kakovosti programske opreme na osnovi analize evolucije. S pomočjo strukturnih sprememb izvorne kode želimo sklepati o kakovosti programske opreme. Razvili smo metodo, pri kateri uporabljamo koncept razburkanosti kode in algoritme strojnega učenja za iskanje napak v programski opremi. Koncept razburkanosti kode smo priredili tako, da ga je mogoče uporabljati s strukturnimi spremembami izvorne kode. Uspešnost modela na osnovi strukturnih sprememb smo nato primerjali z uspešnostjo modela, ki temelji le na spremenjenih vrsticah izvorne kode. Ugotovili smo, da je model, temelječ na strukturnih spremembah, uspešneje ovrednotil kakovost programske opreme.
Ključne besede: evolucija programske opreme, strukturne spremembe, razburkanost kode, kakovost programske opreme, napovedovanje napak v programski opremi
Objavljeno v DKUM: 15.05.2013; Ogledov: 1446; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

10.
ORGANIZACIJSKO INFORMACIJSKI MODEL TESTIRANJA PROGRAMSKE OPREME
Dragana Stanojevič, 2009, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava področje izboljševanja organizacijsko informacijskega modela testiranja programske opreme v konkretnem podjetju. Podane so definicije, zgledi iz literature in prakse ter pregled raziskav s področja testiranja informacijskih sistemov. Na konkretnem primeru podjetja s področja IT je bilo analizirano stanje in ugotovljene ključne slabosti. Glavni problemi v zvezi s testiranjem so povezani z zagotavljanjem zadostnih virov (ljudje, čas, denar, oprema) in upravljanjem posledic porabe virov (stroški vzdrževanja, razpoložljivost programske opreme, zadovoljstvo uporabnikov). V nalogi so kratko predstavljena, preskušena in ocenjena tri orodja za avtomatizirano testiranje. Izvedena SWOT analiza je bila temelj za izbiro najprimernejšega. Najpomembnejše izboljšave organizacijsko informacijskega modela testiranja programske opreme v konkretnem podjetju je vodstvo sprejelo in so v fazi uvajanja.
Ključne besede: Testiranje programske opreme Metode testiranja Avtomatizirano testiranje Kakovost programske opreme Izboljševanje procesa
Objavljeno v DKUM: 07.01.2010; Ogledov: 2906; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici