| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 631; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 569; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Pomološko vrednotenje petih sort jagod
Marjana Šajtegel, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, sorte, pridelek, kakovost pridelka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1057; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
VPLIV RAZLIČNIH TIPOV REZI NA KAKOVOST IN KOLIČINO PRIDELKA PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'PINOVA'
Gregor Brečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ugotavljali vpliv različnih načinov izrezovanja rodnih nosilcev na kakovost in količino pridelka pri jablani sorte 'Pinova'. V poskusu smo zastavili pet različnih obravnavanj, v katerih smo izrezovali rodne nosilce na čep ali prstan in njune različne kombinacije v zgornjem ali spodnjem delu krošnje. Drevesa smo obrezali v času zimskega mirovanja. Na podlagi rezultatov poskusa smo ugotovili, da različni načini rezi niso vplivali na vegetativno rast dreves. Statistično značilna razlika med obravnavanji je bila zaznana pri količini pridelka, povprečni masi posameznega ploda, deležu krovne barve in številu novih poganjkov. Največja količina pridelka je bila v obravnavanju, kjer smo izvedli rez na prstan (13,94 kg/drevo). Potrdili smo, da izrezovanje rodnih vej na čep ali prstan povzroči rast novih poganjkov, ki umirjeno izraščajo iz mesta izrezovanja. Največ novih poganjkov je bilo v obravnavanju, kjer smo rodne nosilce izrezovali na čep (3,4 novih pog./drevo), najmanj pa v obravnavanju, v katerem smo uporabili rez na prstan (1,75 novih pog./drevo).
Ključne besede: jablana, tip rezi, količina pridelka, kakovost pridelka
Objavljeno: 29.07.2014; Ogledov: 1184; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (701,61 KB)

6.
PRIDELAVA JABOLK PO PRIDELOVALNEM SISTEMU ''0,0 RESIDUE''
Nejc Rumpret, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 so bili narejeni štirje poizkusi na lokacijah in sortah: Sadjarstvo Mirosan s sorto Elstar, UKC Pohorski dvor s sorto Jonagold, Sadjarstvo Blanca s sorto Idared in Sadjarski center Gačnik s sorto Zlati delišes. Primerjali smo integrirano pridelavo in ''0,0 residue'' pridelovalni sistem. Prvo smo škropili po načelih IPS. Drugo pa prvo polovico rastne dobe po načelih IPS, od julija naprej pa z biotičnimi pripravki. Vsi ostali tehnološki ukrepi so pri obeh sistemih enaki. Rezultati kažejo, da so ostanki pesticidov v sadju pri ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu najmanjši pri sorti 'Jonagold' (10 aktivnih snovi pod mejo detekcije). Največ ostankov v ''0,0 residue'' pridelovalnem sistemu je bilo pri sorti 'Idared' (samo trije pripravki pod mejo detekcije). V primerjavi z integrirano pridelavo so pridelki manjši za 2-8 %. Najmanjši delež pridelka I. razreda je bil pri 'Idaredu' (55 %), največji pa pri 'Jonogoldu' (82 %) v sistemu ''0,0 residue'' in v IPS največji pri 'Jonagoldu' (87 %) in najmanjši pri 'Zlatem delišesu' (65 %).
Ključne besede: sadje, pesticidi, varstvo rastlin, 0, 0 residue, kakovost pridelka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2413; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (717,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici