| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' : magistrsko delo
Blažka Rašl, 2021, magistrsko delo

Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 287; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Vpliv tehnologije pridelovanja jablan (Malus domestica Borkh.) na izgube pridelka povzročene od okužb s fitoplazmo 'Candidatus Phytoplasma mali'
Boštjan Matko, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri drevesih jablan, sort ‘Fuji’, ‘Braeburn’, ‘Gala’, ‘Elstar’, ‘Jonagold’, ‘Zlati delišes’ in ‘Idared’, gojenih v posebej prirejenem poskusnem mrežniku na polju, smo v dvoletnem poskusu proučevali vpliv intenzivnosti rezi, intenzivnosti gnojenja ter uporabe regulatorja rasti proheksadion-Ca na izražanje simptomov bolezni ter na izgube pridelka pri drevesih, okuženih s fitoplazmo povzročiteljico metličavosti jablan v primerjavi z neokuženimi drevesi. Skozi obdobje izvajanja poskusa smo drevesa opazovali in beležili delež metličavih poganjkov na drevo ter opravili meritve in ocenjevanja naslednjih parametrov: število socvetij na drevo, skupno število plodov na drevo, skupna masa plodov na drevo, delež plodov I. kakovostnega razreda, obarvanost plodov ter vsebnost sladkorja in kislin v plodovih. Zmanjšana intenzivnost rezi, manjše gnojenje z dušikom in uporaba rastnega regulatorja proheksadion-Ca so pri okuženih drevesih povzročili spremembe v preučevanih parametrih rodnosti in rasti. Odziv sort je bil različen, zato so preučevani dejavniki na posamezne parametre pri nekaterih sortah imeli statistično značilen vpliv, pri nekaterih pa ne. Zaključimo lahko, da s tem, ko spremenimo pridelavo na način, da se zmanjša intenzivnost rasti in uporabi rastni regulator ob nezmanjšanem gnojenju z dušikom, pri večini sort sicer lahko značilno povečamo pridelek, ne moremo pa značilno povečati kakovost plodov (deleža I. razreda). Največje izboljšanje kakovosti plodov lahko dosežemo pri sortah ‘Jonagold’ in ‘Idared’, med tem, ko pri ostalih, kakovosti ne moremo značilno izboljšati bodisi zaradi tega, ker po junijskem trebljenju na drevju ostane preveč plodov ali pa zaradi pomanjkanja barve. S prej omenjeno kombinacijo ukrepov lahko delno izboljšamo vsebnost topne suhe snovi in kislin plodov ter količino pridelka okuženih dreves, vendar ne v tolikšni meri, da bi zagotovili ekonomsko rentabilnost pridelave pri okuženih drevesih.
Ključne besede: Jablana / fitoplazma metličavosti jablan / ' Candidatus Phytoplasma mali / izražanje znamenj okužb / kakovost plodov
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
TEHNIKE REZI V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABOLK SORTE 'TOPAZ'
Martin Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2005 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus različnih načinov rezi na jablanah sorte 'Topaz'. V poskus je bilo vključeno 80 dreves. Poskus je vključeval štiri obravnavanja: standardno rez (kontrolo), standardno rez s »čehanjem«, standardno rez z upogibanjem in kombinirano rez, ki je vsebovala kombinacijo vseh treh predhodnih rezi. V poskusu je bila spremljana bujnost rasti, intenzivnost cvetenja, velikost in kakovost pridelka. Ob obiranju je bil pridelek stehtan in razvrščen v kakovostna razreda glede na premer plodov (pod 65 mm in nad 65 mm), in glede na obarvanost (delež krovne barve od 30 % do 50 % in nad 50 %). Ugotovljeno je bilo, da omejevanje apikalne dominance vpliva na zmanjšanje bujnosti drevesa, kar posledično vpliva na večje število boljše obarvanih in večjih plodov. Različni načini rezi pri sorti jabolk 'Topaz' na notranjo kakovost plodov niso imeli signifikantnega vpliva.
Ključne besede: jablana / rez / 'Topaz' / kakovost / obarvanost plodov
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1508; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (986,56 KB)

4.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA KAKOVOST PLODOV IN RAZRAŠČENOST KORENINSKEGA SISTEMA JABLANE Malus domestica Borkh SORTE BREBURNE
Srečko Ocvirk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv aktivatorjev tal na kakovost plodov jablane Malus domestica Borkh. sorte 'Braeburn' UDK: 634.11:631.4:577.17(043.2)=163.6 Od leta 2008 dalje je polovica nasada jablan sorte 'Braeburn' gnojena z mineralom gnojilom NPK, na drugi polovici pa je bil uporabljen aktivator tal PRP sol. V letu 2015 smo izbrali 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, kjer je bil uporabljen aktivator tal PRP sol, in 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, gnojenega klasično z mineralnim gnojilom - NPK. Leta 2015 je bila sedmo leto zapored izvedena aplikacija aktivatorja tal PRP sol v količini 226 kg/ha, v obravnavanju kontrola pa s PK gnojili v količini 25 kg P2O5 in 90 kg K2O na ha. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba aktivatorja tal PRP sol statistično značilno vpliva na: obarvanost plodov, povečano trdoto mesa plodov in večje število plodov I. kakovostnega razreda. Ugotovili smo, da aktivator tal zmanjša povprečno maso plodov, na ostale parametre zrelosti in rodnosti pa nima vpliva. Aktivator tal PRP statistično značilno poveča skupno število korenin ter korenin kategorij do 2 mm in 2 do 4 mm. Ne poveča števila skeletnih korenin. Korenine pa so razporejene enakomerneje in globlje v talnem profilu do globine enega metra.
Ključne besede: Jablana / 'Braeburn' / aktivator tal / kakovost plodov / korenine
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1079; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

6.
Kakovost jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' pod in izven protitočne mreže
Blaž Germšek, Tatjana Unuk, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Protitočna mreža je pri pridelavi jabolk postala običajen ukrep pri napravi novega ali posodobitvi starega nasada. Med letoma 2007 in 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' sajene na podlagi M9 kot posledico vpliva črne protitočne mreže. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost suhe snovi (od 0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliva črne protitočne mreže na trdoto mesa plodov in večji pridelek nismo zaznali.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, protitična mreža, kakovost plodov, sorte jabolk
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1486; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (770,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
9.
10.
UPORABA PCA METODE PRI VREDNOTENJU VPLIVA POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA LASTNOSTI PRIDELKA PLODOV RAZLIČNIH SORT JABLAN (Malus domestica B.)
Biljana Todorović, 2011, magistrsko delo

Opis: Uporaba PCA metode pri vrednotenju vpliva položaja plodov v krošnji na lastnosti pridelka plodov različnih sort jablan (Malus domestica B.) UDK: 634.11:519.87: 631.524. 7(043)=863 V Sadjarskem centru Maribor (Gačnik) in na posestvu UKC Pohorski dvor je bila v letu 2009 izvedena raziskava z namenom ovrednotiti vpliv položaja ploda v krošnji na nekatere parametre zrelosti in kakovosti pridelka jablan sort ′Gala′, ′Elstar′, ′Jonagold′, ′Braeburn′ in ′Fuji′. Sončni položaj je bil definiran kot položaj na obodu krošnje, polsenčni položaj med obodom krošnje in deblom in senčni položaj tik ob deblu. Za obdelavo podatkov sta bili uporabljeni PCA analiza in ANOVA. Skupna PCA analiza podatkov vseh petih sort jablan je pokazala močan vpliv položaja ploda v krošnji na testirane parametre zrelosti in kakovosti plodov (pojasnjeno 61 % variance). Pri vseh petih sortah je imel položaj ploda v krošnji signifikanten vpliv na intenzivnost obarvanosti povrhnjice, vsebnost topne suhe snovi in povprečno maso plodov, tako da so bili plodovi na sončnem položaju bolje obarvani, slajši in so dosegli večjo povprečno maso. Pri sortah 'Elstar' in 'Braeburn' so bili na sončnem položaju plodovi tudi trši in zrelejši. Pri sorti 'Fuji' je bila zrelost plodov najmanj odvisna od njihovega položaja v krošnji.
Ključne besede: jablana, PCA metoda, položaj plodov, kakovost, zrelost
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 2591; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (689,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici