1. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanostiŽanina Zupan, 2019, magistrsko delo Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave.
Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1305; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Povezava med kakovostjo partnerskega odnosa in občutkom kompetentnosti za opravljanje starševske vloge med nosečimi pari ter mediatorska vloga razpoloženjaRenata Javornik, 2018, magistrsko delo Opis: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje.
Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost.
Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Ključne besede: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1541; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Vpliv kakovosti odškodninskih zahtevkov na odnos med uporabnikom in zavarovalnicoDomen Merc Kunej, 2017, magistrsko delo Opis: Dandanes se uporabniki srečujejo z zelo veliko ponudbo zavarovalnih storitev, ki prispevajo h konkurenčnosti med ponudniki teh storitev. Vse to vodi k nenehnemu izboljševanju storitev in iskanju novih rešitev za pridobivanje uporabnikov. Veliko vlogo v odnosu s strankami ima kakovostna zavarovalna storitev. Podjetja tako stremijo k zagotavljanju dolgoročnih odnosov med uporabniki in podjetjem. V primeru nezgode se srečujemo z aktivnostmi, ki jih prinaša proces reševanja odškodninskih zahtevkov. Le-ta lahko predstavlja dober primer uspešnega sodelovanja med zavarovalnico in uporabnikom zavarovalnih storitev, nudi pa tudi številne informacije o razumevanju odnosa med zavarovalnico in uporabnikom. Prodajne aktivnosti na podlagi odnosov s strankami tako postajajo ključna komponenta, sam koncept pa temelji na individualizaciji partnerskih odnosov in potreb strank, kar se lahko odraža v zagotavljanju zadovoljstva in posledično zvestobi strank.
V magistrski nalogi obravnavamo uporabnike zavarovalnih storitev, ki so se srečali s procesom reševanja odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj. Z raziskovalno študijo nudimo konceptualni model, ki pojasnjuje povezave med dejavniki kakovosti odškodninskih zahtevkov, ki vplivajo na kakovost odnosa, pojasnjuje pa tudi vlogo in pomembnost vsakega od vključenih konstruktov v konceptualnem modelu. S tem zavarovalnice, ki delujejo na slovenskem trgu, dobivajo informacije o dejavnikih kakovosti, ki jih uporabniki zaznavajo kot najpomembnejše v procesu odškodninskih zahtevkov pri avtomobilskem zavarovanju. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili in predstavili zavarovalne storitve in se osredotočili na podrobnejšo razdelitev avtomobilskega zavarovanja. Prikazali smo institucionalni regulativni okvir avtomobilskega zavarovanja v Evropski uniji in opisali proces reševanja odškodninskih zahtevkov v primeru nesreče. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo oblikovati konceptualni model, s katerim opredeljujemo in analiziramo dejavnike (oprijemljivost, zanesljivost, odzivnost, usposobljenost in prilagodljivost), ki prispevajo k pojasnitvi zaznane kakovosti zavarovalne storitve odškodninskih zahtevkov na področju avtomobilskih zavarovanj ter imajo vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki in zavarovalnico.
Raziskava je pokazala, da dimenziji oprijemljivost in zanesljivost nimata statistično značilnega vpliva na zaznano kakovost odnosa. Vpliv dimenzije usposobljenost je relativno majhen v primerjavi z vplivom dimenzij odzivnost in prilagodljivost na zaznano kakovost odnosa. Najmočnejši vpliv na zaznano kakovost odnosa med uporabniki predstavljata dimenziji odzivnost in prilagodljivost, pri čemer lahko izpostavimo prilagodljivost kot najpomembnejši dejavnik. Pri preučevanju vpliva zaznane kakovosti odnosa na zaznano vrednost odnosa smo prišli do spoznanja, da zaznana kakovost odnosa statistično značilno pozitivno vpliva na zaznano vrednost odnosa, ki se odraža v zvestobi in predanosti uporabnika do zavarovalnice ter želji po nadaljnjem sodelovanju z izbrano zavarovalnico.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, odškodninski zahtevki, kakovost storitve, kakovost odnosa, vrednost odnosa
Objavljeno v DKUM: 07.12.2017; Ogledov: 1593; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,51 MB) |
