| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ekološko in konvencionalno rejo prašičev glede na proučevane rastne, pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa
Marko Ocepek, 2010, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev (n=67) vzrejenih na konvencionalni način (KON) ali po načelih ekološke reje (EKO), ki so pomenila podaljšanje laktacije, več prostora v reji, izpuste in uporabo ekološke krme. Poskus je potekal v raziskovalno pedagoškem centru za rejo prašičev Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru do starosti prašičev 26 tednov. V času poskusa smo merili mikro klimatske parametre v prostorih KON in EKO skupine, beležili dnevno porabo krme (na skupino) in spremljali rast (tehtanje pri starosti 4, 6, 11, 22 in 26 tednov). Prašiči so bili nato zaklani v bližnji komercialni klavnici po standardnem postopku, kjer smo tudi opravili meritve klavnih lastnosti in kakovosti mesa. Ob primerljivi temperaturi in hitrosti gibanja zraka smo v prostorih KON skupine izmerili višje vsebnosti plinov NH3, CO2 in H2S kot v skupini EKO prašičev. Med EKO in KON skupino pujskov v času laktacije (0-4 tednov) nismo ugotovili značilnih razlik v prirastu. V obdobju od 4. do 6. tedna starosti so prašiči EKO skupine, ki niso bili odstavljeni, priraščali počasneje kot prašiči v kontroli (KON), ki so že bili odstavljeni. Zaostajanje v rasti pri EKO prašičih se je nadaljevalo vse do zadnje faze pitanja (22.-26. teden), v kateri sta obe skupini imeli podoben prirast. Zaradi nižjega dnevnega prirasta v celotnem obdobju pitanja so imeli EKO prašiči ob zakolu nižjo živo maso in maso klavnega trupa, kar se je odrazilo na klavni kakovosti trupa (manjša dolga hrbtna mišica, manjše stegno). Glede lastnosti tehnološke kakovosti mesa smo pri EKO prašičih ugotovili višjo končno vrednost pH ter višjo vsebnost intramuskularne maščobe v dolgi hrbtni mišici. Naši rezultati kažejo, da podaljšanje laktacije pri EKO prašičih lahko vpliva na upočasnitev rasti in posledično slabšo klavno kakovost. Povečanje intramuskularne maščobe pri EKO prašičih pripisujemo učinku kompenzacijske rasti v zadnjem obdobju rasti.
Ključne besede: Ključne besede: prašiči / ekološko kmetijstvo / prirast / klavne lastnosti / kakovost mesa
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4017; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (379,44 KB)

2.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 4015; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

3.
Klavna kakovost in kakovost mesa prašičev pitanih z dodatkom tanina v krmi
Petra Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka tanina v krmni mešanici za prašiče na njihovo klavno kakovost in kakovost mesa. Poskus je bil izveden v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev obeh spolov. Prašiči so bili razdeljeni v 5 skupin: kontrolna skupina in 4 poskusne, ki so poleg osnovne krme dobivale dodatek tanina: Farmatan (kostanjev ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Contan (hrastov ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Tanex (kombinacija kostanjevega in hrastovega ekstrakta, 0,5 in 1 g/kg krmne mešanice). V raziskavi smo spremljali različne lastnosti klavne kakovosti (masa toplih polovic, debelina mišice in slanine, površina mišice in slanine, masa stegna, mesnatost trupa in stegna), kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezavo vode) ter sestave mesa (vsebnost maščob, vode, beljakovin, delež metmioglobina). Naši rezultati so pokazali, da dodatki različnih vrst in koncentracij taninov v krmni mešanici nimajo vpliva na preučevane lastnosti pri prašičih, prav tako pa nismo zaznali škodljivega učinka. Za povzročitev zaznavnega vpliva so bile izbrane koncentracije taninov verjetno prenizke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo izključiti morebitnih koristnih oziroma škodljivih posledic uporabe večjih koncentracij tanina na klavno kakovost in kakovost mesa.
Ključne besede: prašiči, tanini, kakovost klavnega trupa, kakovost mesa, kemijska sestava mesa
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1859; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (445,35 KB)

4.
5.
6.
7.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1280; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESA
Simona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (862,71 KB)

9.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 290; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

10.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici