1. Primerjava lastnosti kakovosti mesa in trupa med prašiči krškopoljske pasme z modernimi selekcioniranimi križanci : Diplomsko deloNika Pušnik, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bila primerjava modernih križancev s krškopoljskimi
prašiči pri reji v identičnih pogojih glede rastnosti, kakovosti mesa, lastnostih trupa ter
biokemičnih lastnostih mišičnine in maščobe. V poskus je bilo vključenih po 7 prašičev
vsakega genotipa, ti pa so bili vhlevljeni pod identičnimi pogoji (enaka nastanitev in
krma). Med poskusom smo spremljali težo živali, po zakolu pa smo izvedli meritve
klavnih trupov (meritve dolžine trupa, slanine in mišice), tehnoloških parametrov mesa
na mišici longissimus dorsi (pH, barva, marmoriranost, sposobnost za vezanje vode,
strižna trdota) ter določili biokemične parametre kakovosti mesa in hrbtne slanine
(kemična in maščobno kislinska sestava). Prašiči obeh genotipov so imeli ob začetku
poskusa enako težo (27 kg), nato pa so moderni mesnati križanci v celotnem poskusnem
obdobju dosegali višje priraste in posledično višjo končno težo. Prašiči slovenske
avtohtone pasme so bili znatno bolj zamaščeni in manj omišičeni, kar je imelo za
posledico tudi manjšo mesnatost klavnega trupa kot pri modernih križancih. Tudi delež
intramuskularne maščobe je bil pri krškopoljskih prašičih višji za več kot 150 %. Med
genotipoma smo ugotovili tudi nekaj razlik v kakovosti mesa. Krškopoljski prašiči so
izkazali bolj intenzivno in rdečo barvo mesa (v skladu z večjo vsebnostjo mišičnega
pigmenta), nekoliko višji končni pH in nekoliko večji nivo oksidacije, po drugi strani pa
med genotipoma nismo ugotovili razlik v tehnološki kakovosti mesa (strižni trdoti ter
sposobnosti za vezanje vode) in nekaterih drugih lastnostih (vsebnost in topnost kolagena).
Ključne besede: prašiči, krškopoljski prašič, moderni križanci, rastnost, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa : diplomsko deloRobi Jug, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Ključne besede: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1259; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Analiza dejavnikov povpraševanja po mesu v SlovenijiAlja Drovenik, 2020, diplomsko delo Opis: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu.
V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov.
V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Ključne besede: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1467; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1000,97 KB) |
4. Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjemŽana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2510; Prenosov: 110
Celotno besedilo (576,63 KB) |
5. Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdoteJasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1646; Prenosov: 129
Celotno besedilo (912,61 KB) |
6. VPLIV DODATKA HIDROLIZIRAJOČIH TANINOV V PREHRANI MERJASCEV NA PRISOTNOST VONJA PO MERJASCU IN KAKOVOST MESASimona Rubin, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V raziskavi smo ugotavljali vpliv hidrolizirajočih taninov na nalaganje substanc spolnega vonja ter kakovost mesa merjascev. Uporabili smo 51 merjascev križancev, pasem Landrace in Large White. Prašiči so bili razdeljeni v 4 poskusne skupine: kontrolna skupina (K) (12 živali) je dobivala komercialno pripravljeno krmno mešanico, ostale tri poskusne skupine (13 živali na skupino) pa so dobivale isto krmo z dodanimi 1 % (T1), 2 % (T2) in 3 % (T3) taninskega ekstrakta iz lesa kostanja. V poskusu smo spremljali različne parametre kakovosti mesa (pH, barvo, sposobnost za vezanje vode, trdoto mesa in vsebnost intramuskularne maščobe) ter vsebnost skatola in androstenona v podkožnem maščobnem tkivu. Rezultati so glede substanc spolnega vonja v podkožnem maščobnem tkivu pokazali, da je dodatek tanina imel vpliv le na vsebnost androstenona (P = 0,0514), kjer je imela skupina T1 za 61 % višjo vrednost od K, pri večjih odmerkih tanina pa smo v primerjavi s T1 ugotovili nižje koncentracije za 25 % (T2) in 50 % (T3). Tanin v prehrani ni (P > 0,10) vplival na kemično sestavo mesa. Pri parametrih kakovosti mesa smo vpliv poskusne skupine (P < 0,05) opazili samo pri izgubah pri kuhanju in tajanju. Dodatek tanina je bil povezan z nižjimi izgubami mase mesa pri kuhanju. Medtem ko se skupina T1 ni bistveno razlikovala od K (P > 0,05), pa smo pri ostalih dveh opazili 7 % (T2) oziroma 11 % (T3) manjše izgube (P < 0,01) kot pri skupini K. Pri izgubah med tajanjem nismo ugotovili premočrtnih učinkov koncentracije tanina, kontrolna skupina se namreč ni razlikovala od ostalih poskusnih skupin (P > 0,05), skupini T1 in T2 pa sta imeli za 28 % oziroma 22 % manjše izgube od T3.
Ključne besede: hidrolizirajoči tanini, merjasci, spolni vonj, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 174
Celotno besedilo (862,71 KB) |
7. REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJAKatarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 4360; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. |
9. |
10. |
