| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah
Asja Babič, 2020, magistrsko delo

Opis: Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.
Ključne besede: zdravstvene ustanove, prostori, varnostni standardi, prostorska zasnova, osebna varnost, akreditacija, kakovost, magistrska dela
Objavljeno: 15.10.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Kakovost delovnega življenja
Darja Rus Wala, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Kakovost delovnega življenja smo proučevali delo in medsebojne odnose ter delovno klimo, ki vpliva na kvaliteto delovnega življenja. Na podlagi anketnih vprašalnikov smo ugotavljali, kako določeni delovni faktorji vplivajo na odnos ljudi do dela in njihovih sodelavcev ter na odnos do nadrejenih. Zaznali smo nekatere dejavnike, ki negativno vplivajo na človekovo počutje. Pri delavcih smo ugotovili, da so preobremenjeni in pod nenehnim stresom zaradi narave dela, hitrega tempa in krizne situacije, poleg tega imajo premalo podpore in zaščite s strani nadrejenih. Delovni organizaciji X predlagamo, da se bolj posveti delavcem in sami organizaciji dela, kakor pa administrativnim zadevam. Temeljito bi morali preučiti organizacijo dela, da bi delo enakomerno porazdelili med delavce. Izposlovati bi morali plače za delavce v organizaciji X in v vseh sorodnih organizacijah, da bi s solidno plačo lahko krili stroške za preživetje. V službo bi prihajali manj utrujeni in pripravljeni na nove naloge. S tem bi zmanjšali večni problem bolniških odsotnosti. Predlagali bi jim nekaj drznih odločitev: najprej zvišati plače zaposlenim, da postane organizacija X zanimiva tudi za mlade; nadalje, zaposliti višje in visoko izobražene delavce za ustrezno plačilo in čez čas bi bilo zopet modro opraviti raziskavo, da bi videli napredek.
Ključne besede: kakovost delovnega življenja, delovna klima, nagrajevanje, ocena delovne uspešnosti, zanimivost dela
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
VLOGA GLAVNIH MEDICINSKIH SESTER V OKVIRU KAKOVOSTI DELA V POMURSKIH ZDRAVSTVENIH DOMOVIH
Viktorija Klančnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo proučuje vlogo glavnih medicinskih sester pri zagotavljanju kakovostnega timskega dela v dveh zdravstvenih domovih v Pomurju. Namenjeno je predvsem glavnim medicinskim sestram, ki hočejo svoj tim voditi dobro, korektno in kakovostno ter posledično vplivati na zadovoljstvo pacientov. V teoretičnem delu predstavimo stile vodenja, ki prispevajo k boljšemu sodelovanju v timu. Glavne medicinske sestre morajo imeti ustrezno znanje o vodenju in managementu, da ju lahko uspešno izvajajo v praksi. V empiričnem delu predstavimo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v zdravstvenih domovih Ljutomer in Murska Sobota. V raziskavo je bilo vključenih 50 zaposlenih, in sicer 14 iz Zdravstvenega doma Ljutomer in 36 iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanja odprtega in 3 vprašanja polodprtega tipa. Prvi del vprašalnika je bil sestavljen iz splošnih vprašanj o starosti, spolu, delovnem mestu in delovni dobi anketiranih. Naslednji del vprašalnika je bil usmerjen na ustvarjalnost in inovativnost vodje, kjer so anketirani s pomočjo Likertove lestvice ocenili svoje vodje z vidika poštenosti, zavzetosti, organiziranosti in zaupanja. V naslednjem delu smo anketirane spraševali, kako zadovoljni so s svojim delom, ali ga opravljajo z veseljem in ali so zadovoljni s sodelavci. Sledil je del o delu glavnih medicinskih sester, kjer so anketirani opisali svojega idealnega vodjo, kaj pri njem najbolj cenijo in kaj pogrešajo. V delu o motivaciji smo jih spraševali, ali jih vodja zna motivirati in kako to počne. V zadnjem delu anketnega vprašalnika pa nas je zanimalo, ali vodja dobro razdeli delovne naloge, ali imajo timske sestanke in ali bi obiskovali izobraževanja, če bi jih zavod organiziral. Na podlagi anketnega vprašalnika smo postavili štiri hipoteze, ki jih v magistrskem delu analiziramo s pomočjo statističnega programa SPSS. Ugotavljamo, da je večina zaposlenih zadovoljna s svojimi vodji in s svojim delom. Prav tako so radi pohvaljeni, vendar rezultati kažejo, da imajo nekateri vodje pri tem neustrezen pristop. Rezultati raziskave kažejo, da si zaposleni želijo vodje z naslednjimi značilnostmi: • enakopravnost, razum, odprtost; • odgovornost in komunikativnost; • poštenost, iskrenost; • zanesljivost, pravičnost; • zaupljivost; • odločnost, moralnost, strokovnost; • avtoritativnost in • dostopnost ter inovativnost. Nekateri zaposleni so izrazili željo po dodatnih izobraževanjih v zdravstvenem domu, na katerih bi imeli enake možnosti za udeležbo. Prav tako se jim zdi pomembna organizacija mesečnih sestankov, kjer bi obravnavali aktualno problematiko in iskali rešitve zanjo ter tako izboljšali timsko delo. Ugotavljamo, da je za kakovostno zdravstveno nego, skladno s pričakovanji vseh anketirancev, zelo pomembno sodelovanje med vodilnimi in zaposlenimi. Za doseganje tega morajo glavne medicinske najprej poznati veščine dobrega vodenja, saj jih lahko šele nato prenašajo na druge in tako zagotavljajo kakovostno delo.
Ključne besede: kakovost dela, glavna medicinska sestra, vodenje, timsko delo, medsebojni odnosi
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Didaktična analiza kontaktnih načinov in oblik dela v visokošolskem izobraževalnem procesu
Silvija Kukovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo z didaktično analizo teoretično in empirično osvetlili predavanje in seminar – v visokošolskem izobraževalnem procesu prevladujoča kontaktna načina oziroma obliki dela profesorjev s študenti. Predstavili smo didaktične značilnosti, funkcije, vloge in vidike teh dveh načinov dela ter njuno načrtovanje, pripravo, izvedbo, analizo in evalvacijo. Poudarili smo pomembnost vseh navedenih faz za njuno kakovost, saj lahko samo kakovostna predavanja in seminarji pri študentih spodbujajo usvajanje znanja, razvijanje kognitivnih sposobnosti in oblikovanje pozitivnih, zaželenih značajskih lastnosti, s čimer dobijo podlago za razvijanje specifičnih in splošnih kompetenc. Z izvedeno anketo na vzorcu 240 rednih študentov dodiplomskega študija smo preučili, kako se ti udeležujejo predavanj in seminarjev, katere značilnosti najpogosteje zaznavajo, kakšna pričakovanja imajo in kako se jim uresničijo. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na vrsto fakultete, na kateri študirajo, letnik študija, v katerega so vpisani, in njihovo uspešnost pri študiju. Rezultati kažejo, da se študenti seminarjev in sploh predavanj udeležujejo kar redno in da visoko ocenjujejo njihovo kakovost, so pa pri tem določene statistično značilne razlike glede na vrsto fakultete in uspešnost. Od predavanja in v glavnem tudi od seminarja imajo visoka pričakovanja, ki pa se jim nekoliko manj uresničijo. Menimo, da so možnosti za izboljšanje uresničitve njihovih pričakovanj predvsem v razvijanju in izboljševanju didaktičnih in metodičnih kompetenc profesorjev ter izboljševanju intelektualne in socialne didaktične komunikacije in interakcije med profesorji in študenti.
Ključne besede: kontaktni načini dela, predavanje, seminar, pričakovanja študentov od predavanja, pričakovanja študentov od seminarja, kakovost visokošolskega izobraževanja.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

6.
KAKOVOST DELA KOMERCIALISTOV V PODJETJU COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O.
Simona Kotar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem nepredvidljivem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju, je za podjetja najbolj pomembno preživetje v boju s konkurenco. Podjetja morajo stalno uvajati novitete, izboljševati kvaliteto izdelkov in storitev, da se jih prepozna in da lahko uspešno poslujejo. Najboljši izdelki in storitve pa niso dovolj, če jih ne predstavljajo in prodajajo dovolj sposobni in izkušeni posamezniki. Prodajna podjetja morajo v tem turbulentnem obdobju posvetiti izjemno pozornost razvoju svojih prodajnih kadrov, da se lahko ločijo od konkurence. Podjetje Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. je eno najbolj prepoznavnih podjetij na področju prodaje brezalkoholnih pijač v Sloveniji. Od svojih komercialistov podjetje pričakuje, da bodo na podlagi strokovnih znanj in sposobnosti dosegali zastavljene cilje. Da lahko podjetje obdrži prepoznavnost in moč, ki jo ima na trgu, ter dosega planirane prodajne cilje, svojim komercialistom omogoča nenehen razvoj s področja prodajnih veščin, da lahko tako pridobljeno znanje izkoristijo kot konkurenčno prednost na trgu. V teoretičnem delu smo z uporabo strokovne literature pregledali in primerjali mnenja različnih avtorjev s področja razvoja kadrov, izobraževanja, usposabljanja in ocenjevanja dela zaposlenih. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili proces izvedbe ocenjevanja kvalitete dela komercialistov v podjetju Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o. in metode, ki se pri ocenjevanju uporabljajo. Z uporabo statističnih metod smo analizirali dobljene rezultate ocene kvalitete dela komercialistov. Na podlagi te analize smo predlagali plan nadaljnjega razvoja posameznih skupin komercialistov. S primerjavo teorije in dejanske izvedbe procesa v podjetju Coca-Cola HBC Slovenija d.o.o., smo izpostavili pomanjkljivosti v obstoječem procesu in predlagali določene izboljšave.
Ključne besede: Kakovost dela, analiza dela, ocenjevanje izvedbe dela, razvoj kadrov, izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
IZBOLJŠANJE MANAGEMENTSKEGA VODENJA V JAVNEM ZAVODU SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTA
Ines Maček, 2015, magistrsko delo

Opis: Za magistrsko nalogo z naslovom Izboljšanje managementskega vodenja v javnem zavodu Splošne bolnišnice Murska Sobota smo se odločili, ker menimo, da uspešnost javnega zavoda ni odvisna samo od spretnega vodstva, ampak predvsem od dobrega sodelovanja in komuniciranja na različnih organizacijskih ravneh javnega zavoda. Zaposleni v javnem zavodu morajo nenehno sodelovati in komunicirati med seboj in tudi s svojimi nadrejenimi, le-ti pa morajo tesno sodelovati z vodstvom. Javni zavod brez komuniciranja in medsebojnega sodelovanja ne more obstajati, zato je pomembno, da se vsi zaposleni, vodje ter vodstvo tega zavedajo in med seboj sodelujejo. V kolikor je sodelovanje in komuniciranje med zaposlenimi in vodstvom dobro, so dobri tudi rezultati dela in poslovanja. S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje, zato je eden izmed najpomembnejših dejavnikov uspešnost. Dobro komuniciranje pozitivno vpliva na vodenje oziroma obratno, zato morajo zaposleni v javnem zavodu čim več komunicirati in sodelovati. Samo tako bo prišlo do verižnega prenosa informacij, znanja in, kaj je najpomembnejše za vsak javni zdravstveni zavod, prenosa izkušenj. Komuniciranje in reševanje konfliktov v javnih zavodih je bilo včasih vsaj na pogled enostavno. V današnjem času procesu komuniciranja posvečamo več pozornosti. Zaposleni imajo različna mnenja ter načine dela, kar lahko privede do različnih situacij, kjer je skoraj nemogoče vse uskladiti, zato se morajo vodje oddelkov ter vodstvo neprestano truditi, da zadovoljijo potrebe zaposlenih in s tem povezano komuniciranje znotraj delovnih timov. Večina svojega časa preživimo na delovnem mestu, zato je še toliko bolj pomembno, da je komuniciranje in vodenje pravilno in pozitivno. Če je komuniciranje tako vertikalno kot horizontalno dobro, zaposleni, vodje ter vodstvo lažje opravljajo svoje delo in lažje prihaja do napredka pri delu, kar je v zdravstvu še kako pomembno. V javnem zdravstvenem zavodu je pravilno komuniciranje na vseh ravneh zelo pomembno, ker je od tega dostikrat odvisno življenje ter zdravje prebivalstva. Javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota je lansko poslovno leto zaključil boljše v primerjavi s poslovanjem ostalih regionalnih bolnišnic v Sloveniji, zato predvidevamo, da vodstvo, vodje ter zaposleni med seboj dobro sodelujejo. Ima pa javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota glede na raziskavo še nekaj težav, ki jih lahko z nekaj spremembami reši in tudi izboljša zadovoljstvo strank ter poslovanje. Ugotavljamo, da je komuniciranje in sodelovanje med oddelki, zaposlenimi in vodstvom ključnega pomena za uspešno vodenje. Prav tako ugotavljamo, da uspešno vodenje prinaša pozitivno poslovanje oziroma v našem primeru zadovoljstvo strank, ki je ključnega pomena za vsak javni zavod. Če hoče Splošna bolnišnica Murska Sobota biti uspešna, se mora bolj osredotočiti na medsebojno komuniciranje, razumevanje ter predvsem sodelovanje. V raziskavi smo ugotovili več pomanjkljivosti, ki jih mora javni zavod Splošna bolnišnica Murska Sobota odpraviti, da bo poslovala še uspešnejše. Ena izmed teh, ki jo posebej izpostavljamo, je premalo komuniciranja preko osebnega stika, katero prinaša prednosti pri prenašanju znanja in izkušenj, z njim lahko dosežemo večjo raven zaupanja in medsebojnega sodelovanja. V raziskavi smo še ugotovili, da se ne posluša in ne upošteva mnenj zaposlenih. Glede na to, da so zaposleni tisti, ki najbolje vidijo potek dela, smatramo, da vodje in vodstvo morajo upoštevati mnenja zaposlenih in jih tudi k takšnemu načinu dela spodbujati. Raziskava je vsebovala tudi štiri intervjuje (vodstvo zavoda), ki smo jih podrobno analizirali in ugotovili, da vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota dela v dobri smeri, se zaveda svojih preprek in nevarnosti in vidi tudi svoje priložnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili management zdravstvenih organizacij.
Ključne besede: management zdravstvenih organizacij, kakovost dela v zdravstvu, vodenje, komuniciranje, vloga komuniciranja pri vodenju.
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 950; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

8.
TEKOČE (SPROTNO) VZDRŽEVANJE DIZEL LOKOMOTIV
Barbara Chomicki, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Tekoče (sprotno) vzdrževanje dizel lokomotiv povzema splošna določila in postopke vzdrževanja dizel lokomotive ter nazorno predstavlja tekoče (sprotno) redno vzdrževanje na dizel lokomotivi serije 664. V drugem poglavju je predstavljeno splošno vzdrževanje dizel lokomotiv, kontrola kakovosti, tehtanje, preskusne vožnje, opremljenost delavnic in pooblastila. V tretjem poglavju je predstavljeno tekoče (sprotno) vzdrževanje dizel lokomotiv in njena delitev, roki in ciklusi. V četrtem poglavju je predstavljeno tekoče (sprotno) izredno vzdrževanje. V petem poglavju je opisano tekoče (sprotno) redno vzdrževanje z obsegom, dizel lokomotivami, serijami lokomotiv in roki. V šestem poglavju je natančneje opisano in prikazano tekoče (sprotno) redno vzdrževanje dizel-električne lokomotive serije 664, kar zajema obseg vseh del na lokomotivi po kontrolnih pregledih, terminski plan, dela na dizel motorju, končne meritve in preskuse, garancijo kvalitete opravljanja popravi ter podrobnim opisom preizkusne vožnje z lokomotivo pred predajo v promet za nemoteno, varno, ekonomično in okolju prijazno odvijanje železniškega prometa.
Ključne besede: Roki in ciklusi kontrolnih pregledov, redno in izredno vzdrževanje, dizel lokomotiva, dela in sklopi na lokomotivi, preskusna vožnja, tehtanje, kakovost popravil, pooblastila delavnic
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 1241; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

9.
Kakovost ocenjevanja znanja v osnovni šoli
Ana Antloga, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: biologija, osnovne šole, znanje, ocenjevanje, kakovost, testi, diplomska dela
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1092; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici