Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo kvalitete odprtega prostora v stanovanjskih soseskah. V teoretičnem okviru so najprej definirane soseske ter predstavljen njihov razvoj skozi čas. Poudarjen je pomen odprtega prostora v stanovanjskih soseskah ter identificirani problemi, ki lahko vplivajo na njegovo kvaliteto. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora, ki se osredotočajo na zelene površine, prometno ureditev, družabni prostor, vključenost uporabnikov ter varstvo okolja. Dobra praksa teh področij obdelave je predstavljena na primerih bivalnih okolij iz sosesk v Sloveniji, Norveški in Belgiji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge je obravnavana stanovanjska soseska ob Škapinovi ulici v Celju. Skozi celovito analizo je predstavljeno trenutno stanje odprtega prostora soseske. V zaključku naloge so podana konkretna priporočila za izboljšanje kvalitete odprtega prostora.
Ključne besede: Stanovanjska soseska, kakovost bivanja, bivalno okolje, odprt prostor
Objavljeno v DKUM: 29.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 83
Celotno besedilo (6,54 MB)

Opis: Veliko ljudi meni, da si osebe v zaporih ne zaslužijo kakovostnega in prijetnega bivanja, temveč samo gole stene in rešetke. Kljub temu se so se skozi zgodovino vsi zapori spreminjali v to smer, da bi bili čim bolj humani in udobni za bivanje. Večina slovenskih zaporov je starih, prav tako pa niso bili zgrajeni za zapiranje oseb, zato se zdaj pojavljajo težave, vezane na prostorsko problematiko, temu pa sledi tudi prezasedenost, saj še nikoli ni bilo zaprtih toliko oseb, kot jih je v današnjem času, sicer pa tudi populacija prebivalstva nenehno raste. Osnovna težava slovenskih zaporov je prezasedenost, posledično pa tudi zagotavljanje kakovostnega bivanja v smislu dela, izobraževanja, prostega časa in higiene. Na to dejstvo že več let opozarjata predvsem Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja pri Svetu Evrope in Varuh človekovih pravic. Težave, ki se pojavljajo, so zagotavljanje prostora, reda in discipline, izvajanje programov zdravstvenega varstva, nezaposlenost, premalo športnih dejavnosti in izobraževanj ter neustrezne higiensko-bivalne razmere in skrb za lastno higieno. Posledice so premalo prostora za obsojenca, pomanjkanje opreme, nevzdrževanje higiene, večja možnost konfliktov in nasilja, težje izvajanje programov in nadzora ter preobremenjenost zaposlenih. Navkljub vsem težavam Slovenija uspešno rešuje problematiko prezasedenosti s premeščanjem med zavodi, omogočanjem zaprtim osebam, da dlje časa preživijo izven bivalnih prostorov, in neprestanimi izboljšanji bivalnih razmer. V diplomskem delu je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki je v zgradbi, ki je med najstarejšimi temu namenjenimi zgradbami v Sloveniji. Vpet je v mestno središče in brez zelenih površin, poleg tega pa se že več let sooča s prostorsko problematiko. Reševanje prostorske problematike bi se moralo nanašati na svobodnejši režim in izvrševanje zapornih kazni v eni izmed alternativnih oblik prestajanja kazni.
Ključne besede: diplomske naloge, prostorska problematika, prezasedenost, kakovost bivanja, ZPKZ Maribor
Objavljeno v DKUM: 31.07.2019; Ogledov: 1181; Prenosov: 146
Celotno besedilo (564,66 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Pojmovanje kakovosti bivanja se med ljudmi zelo razlikuje. Nekaterim pomeni največ zdravje, drugim zdravstvena nega, tretjim družabnost. V magistrskem delu smo na podlagi raziskave med stanovalci, svojci in zaposlenimi raziskovali pojem kakovost bivanja v domovih za upokojence. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za stanovalce, svojce in zaposlene. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 180 osebah (v vsakem izmed domov smo anketirali po 60 oseb). Anketiranje je potekalo od januarja do junija 2013. Rezultate raziskave smo statistično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word ter programskim paketom SPSS. Rezultati: Med stanovalci, svojci in zaposlenimi obstajajo razlike v razumevanju pojma kakovosti bivanja. Ko smo primerjali posamezne skupine, smo največ razlik opazili na področju dobre komunikacije med stanovalci in zaposlenimi ter svojci in zaposlenimi. Obstaja tudi razlika v razvrščanju dejavnikov kakovosti bivanja po prioritetnem vrstnem redu. Posamezne skupine so dejavnike kakovosti bivanja razvrščale po za njih pomembnem vrstnem redu. Najvišjo prioriteto vsem vprašanim predstavljajo zdravje in zdravstvena nega, medicinska oskrba, strokovna usposobljenost ter toplina osebja, zasebnost in prehrana. Med domovi obstajajo razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Ugotovili smo, da različno okolje oziroma različni domovi predstavljajo pomembne razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Tako obstajajo značilne razlike med Lambrechtovim domom in Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane na področju zdravja in zdravstvene nege ter strokovne usposobljenosti in topline osebja. Sklep: Z raziskavo smo lahko definirali kakovost bivanja v domu upokojencev, ki predstavlja zdravje, zdravstveno oskrbo, vero in izobraževanje, družabnost, dostojanstvo človeka in bivalne pogoje.
Ključne besede: kakovost bivanja, dejavniki kakovosti bivanja, stanovalci, svojci, zaposleni, dom upokojencev
Objavljeno v DKUM: 20.08.2015; Ogledov: 2613; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Ključne besede: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2619; Prenosov: 440
Celotno besedilo (10,64 MB)

Opis: Diplomska naloga predstavlja energetsko učinkovito prenovo stanovanjskih stavb kot vse bolj okoljsko potrebno investicijo in nekatere že preizkušene stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi pozitivno vplivamo na kakovost bivanja. V teoretičnem delu so na osnovi izbranih evropskih projektov povzeti cilji energetske prenove, podprti z zakonodajnimi okviri EU. V nadaljevanju je predstavljena energetsko učinkovita prenova v Sloveniji, od zakonodajnih okvirov do spodbud in ovir, s katerimi se soočamo v našem prostoru. Sledijo praktične izkušnje prenove, prikazane na primerih dobre prakse v različnih okoljih EU, vključno s Slovenijo. Kot študija primera je obravnavan stanovanjski objekt v Ulici Veljka Vlahoviča v Mariboru, kjer so na podlagi izbrane stanovanjske enote predstavljeni z izračuni gradbene fizike podprti ukrepi energetske prenove. V primerjavi z obstoječim stanjem stanovanja je izdelana stroškovna analiza vseh ukrepov, ki kot rezultat navaja predvideni prihranek energije na račun energetske prenove, in s tem dokazuje ekonomsko upravičenost investicije.
Ključne besede: energetsko učinkovita prenova, stroškovno učinkoviti ukrepi, kakovost bivanja, gradbena fizika, stroški prenove
Objavljeno v DKUM: 21.07.2010; Ogledov: 3579; Prenosov: 531
Celotno besedilo (9,30 MB)