1. |
2. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (967,91 KB) |
3. Dohodkovna neenakost po svetu: analiza kakovosti življenja med državami z različno dohodkovno neenakostjoSara Brumec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Ključne besede: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 150; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Zadovoljstvo uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju z institucionalnim varstvom v Javnem zavodu XYSimona Pirnat, 2022, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosto nameščene v institucijah, ki skrbijo za njihove bivanjske in druge življenjske potrebe. Zadovoljstvo oseb z MDR s storitvami institucionalnega varstva je zelo pomembno, ampak malo raziskano področje, zato nas je v naši raziskavi zanimalo, kakšno je zadovoljstvo z bivanjem v eni izmed institucij v Sloveniji in kakšna je kakovost življenja oseb z MDR.
Metode: Izvedli smo kombinirano raziskavo. V retrospektivnem kvantitativnem delu smo analizirali 117 že izvedenih anket o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY v letu 2019 in 2020. Raziskavo smo poglobili s kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo v raziskavo vključili 14 oseb z MDR in izvedli intervjuje o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom bivanja.
Rezultati: Osebe z MDR so zadovoljne z vključitvijo in bivanjem v institucionalnem varstvu Javnega zavoda XY. Ugotovljen je bil velik vpliv epidemije COVIDA-19 na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY, saj je raziskava potekala v času epidemije. Nezadovoljstvo se je kazalo predvsem na področjih, kot sta socializacija in vključitev v aktivnosti znotraj in zunaj Javnega zavoda XY.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so osebe z MDR zadovoljne z institucionalnim življenjem v Javnem zavodu XY. Ugotavljamo, da je epidemije COVIDA-19 vplivala na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY. Ugotavljamo, da v slovenskem prostoru nimamo enotnega ocenjevalnega inštrumenta o zadovoljstvu oseb z MDR z institucionalnim varstvom in bi bilo treba na tem področju še raziskovati.
Ključne besede: oseba z motnjami v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, kakovost življenja, zadovoljstvo z institucionalnim varstvom
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,20 MB) |
5. Zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorjaEva Stoilković, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Možganski tumor je posledica nenormalnega razvoja možganskih celic. Za zdravljenje možganskega tumorja se v večini primerov poslužujejo kirurške operacije, ki ima vpliv na bolnikovo kakovost življenja po njej. Namen zaključnega dela je ugotoviti zdravstveno pogojeno kakovost življenja pri pacientu po odstranitvi možganskega tumorja.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl in Sage ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je kakovost življenja pacienta po odstranitvi možganskega tumorja pomembno prizadeta, kar se kaže na fizičnem, psihičnem in socialnem področju. Prizadete so kognitivne funkcije bolnika, vključno s spominom, pozornostjo, hitrostjo obdelave podatkov, izvršilno funkcijo in delovnim spominom, zaznati je tudi pojav depresije in anksioznosti. Kakovost življenja je lahko prizadeta od 1 meseca in vse do 120 mesecev po operaciji.
Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki se pojavijo po odstranitvi možganskega tumorja, lahko trdimo, da se poslabša zdravstveno pogojena kakovost življenja pacienta. Pomembno vlogo ima zdravstveno osebje, ki z ustreznimi intervencijami, izobraževanjem in podporo pacientu in svojcem pomaga izboljšati nadaljnjo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, možganski tumor, zdravstveno pogojena kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 68
Celotno besedilo (539,48 KB) |
6. Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikovNejc Krajnčič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate.
Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje.
Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Ključne besede: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 385; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekcijiDolores Slivnjek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak požiralnika je eden izmed malignih tumorjev z najslabšo prognozo. Ezofagealna resekcija je oblika zdravljenja, ki je najpogostejša in vpliva na kakovost življenja v vseh vidikih pacientove življenja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji.
Metode: Za zaključno delo smo izvedli sistematičen pregled literature in uporabili metodo kompilacije. Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah (PubMed, Cinahl, Web of Science) in potek iskanja prikazali v prizemskem diagramu. Prav tako smo določili nivoje dokazov pridobljenim člankom. Izvedeni sta bili kritična in tematska analiza.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 študij. Ugotavljamo, da se kakovost življenja poslabša v vseh segmentih zdravja. Po ezofagealni resekciji se kažejo težave na pacientovem fizičnem, čustvenem in socialnem področju, temu pa se pridružujejo še simptomi, kot so: slabost in bruhanje, dispneja, izguba apetita, disfagija, prehranjevalne težave, refluks, dušenje ob požiranju in težava s kašljanjem, ki lahko trajajo dolgo časa;tudi do 1 leta ali dalj časa po ezofagealni resekciji. Najpogosteje izpostavljene so predvsem težave s prehranjevanjem.
Razprava in sklep: Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji je slaba zaradi pojava težav, ki onemogočajo normalno vsakodnevno življenje in zmožnost samostojnega prehranjevanja po operaciji. Tukaj ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki z intervencijami, izobraževanjem ter podporo pomaga pacientu izboljšati težave tekom okrevanja po posegu in posledično izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, ezofagotomija, rak požiralnika
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 64
Celotno besedilo (866,26 KB) |
8. Vpliv kronične obstipacije na kakovost življenja pri odraslihEva Petrovič, 2022, diplomsko delo Opis: Dandanes je zaradi sedečega življenjskega sloga in sprememb v prehrani pojavnost kronične obstipacije vedno večja. Definiramo jo kot težavno in neredno iztrebljanje blata. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako kronična obstipacija vpliva na kakovost življenja pri odraslih.
V analizo smo vključili sedem člankov. Ugotovili smo, da kronična obstipacija poslabša produktivnost, kar vpliva na uspešnost v službi in/ali šoli, odrasli doživljajo spolno disfunkcijo, največje poslabšanje pa se kaže na čustvenem in duševnem stanju pacientov, kar pripomore k nastanku psiholoških bolezni.
Analiza literature je pokazala, da imajo odrasli s kronično obstipacijo poslabšano kakovost življenja, vendar nismo prišli do jasnih ugotovitev, ki bi predstavile, kako se le-ta najbolj kaže. Na tem področju bi bilo treba izvesti več raziskav.
Ključne besede: zaprtost, kakovost življenja, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 111
Celotno besedilo (340,62 KB) |
9. |
10. |
