1. Kakovost življenja po kirurški odstranitvi možganskega tumorjaNika Kure, 2024, diplomsko delo Opis: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja.
Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov.
V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala.
Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Ključne besede: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Uživanje drog in kakovost življenja pri mladostnikuVita Solina, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je dimenzija, ki ni omejena zgolj na posameznikove finančne zmožnosti, temveč na občutek zadovoljstva v lastnem življenju. V življenju obstajajo obdobja, v katerih je človek bolj ranljiv in dovzeten za uporabo prepovedanih drog. To so vsakdanje težave zaradi stanovanja, službe, družine, prijateljev ali obremenjujoče osebne izkušnje iz otroštva, in pubertete ter pritiski, s katerimi se srečujejo otroci v šoli. Namen zaključnega dela je bil na osnovi pregleda literature raziskati, kakšna je kakovost življenja pri mladostniku, ki uživa droge.
Ključne besede: mladostnik, kakovost življenja, psihoaktivne substance, odvisnost, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Kakovost življenja žensk po vulvektomijiNina Gajser, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Vulvektomija je operativna odstranitev zunanjega ženskega spolovila, ki se pogosto uporablja pri zdravljenju raka zunanjega spolovila. Katera koli vrsta vulvektomije spremeni telesno podobo, izgled in funkcijo, kar za žensko predstavlja psihološki stres. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja žensk po vulvektomiji.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CHINAL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, moč dokazov pa smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Uporabili smo vsebinsko analizo podatkov in opisno metodo dela.
Rezultati: Skupno smo identificirali 160 rezultatov. V končno analizo pa smo vključili osem raziskav. Rezultati kažejo, da ima vulvektomija v večini negativen vpliv na kakovost življenja žensk.
Razprava in zaključek: Kakovost življenja žensk po vulvektomiji je večplastna ter zahteva celotni pristop k oskrbi. S pravilno podporo in vrsto posega je mogoče izboljšati nekatere vidike kakovosti življenja. Pomembno je, da se opravijo nadaljnje raziskave na to temo.
Ključne besede: vulvektomija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (924,26 KB) |
4. Kakovost življenja odraslih oseb po zdravljenju debelosti s farmakološkimi pristopiLucija Helbl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je po svetu postala zelo velik javnozdravstveni problem. Kadar nefarmakološki ukrepi pri izgubi telesne teže ne pomagajo, so pacientom na voljo druge metode zdravljenja, in sicer bariatična operacija ter farmakološki pristopi zdravljenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kakšna je kakovost življenja odraslih pacientov po zdravljenju debelosti s farmakološkimi ukrepi. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo o izbrani temi, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect ter to prikazali s PRISMA diagramom. Izvedli smo vsebinsko analizo člankov, jim določili nivo na podlagi hierarhije dokazov in jih predstavili v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov in na podlagi rezultatov ugotovili, da uporaba farmakoloških ukrepov pozitivno vpliva na kakovost življenja odraslih pacientov, saj se zmanjša telesna teža, indeks telesne mase, izboljšata se njihovo telesno in psihično zdravje.
Razprava in zaključek: Farmakološki pristopi zdravljenja prekomerne telesne teže in debelosti so se izkazali za učinkovite in bodo imeli velik doprinos v klinični praksi. Tematiko bi bilo dobro še bolj podrobno raziskati, predvsem na področju neželenih učinkov omenjenih zdravil.
Ključne besede: debelost, farmakološko zdravljenje, izguba telesne teže, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. Zaznavanje kakovosti šolskega življenja srednješolcev in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,70 MB) |
6. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije.
Ključne besede: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Ključne besede: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 56
Celotno besedilo (967,50 KB) |
8. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Ključne besede: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1015,67 KB) |
9. Kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodomLea Vodušek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak ščitnice je najpogostejša maligna bolezen endokrinega sistema. Pri večini bolnikov z rakom ščitnice se opravi tiroidektomija ali odstranitev ščitnice, po kateri bolniki največkrat še prejemajo radioaktivni jod. Namen zaključnega dela je raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo bolniki po terapiji z radioaktivnim jodom in kakšna je njihova kakovost življenja.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature na temo kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analizo zbranih raziskav smo predstavili v obliki evalvacijske tabele ter sintezo zbranih podatkov izvedli s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili pet raziskav. Najpogostejše težave in omejitve pri bolnikih z rakom ščitnice, ki so bili zdravljeni z radioaktivnim jodom, so bile depresija, diareja, kserostomija, disfagija, težave z dihanjem, bolečine in utrujenost. Ugotovili smo, da alopecija predstavlja najmanjšo težavo pri bolnikih, ki so prejeli terapijo z radioaktivnim jodom.
Razprava in zaključek: Po obsevanju bolnika z določenimi odmerki radioaktivnega joda je pomembno, da v domačem okolju bolnik upošteva navodila samoizolacije. Zdravljenje z radioaktivnim jodom izboljša preživetje bolnikov in omogoča dolgoletno preživetje ter kljub neželenim učinkom med in po zdravljenju dolgoročno pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
Ključne besede: rak ščitnice, kakovost življenja, radioaktivni jod
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 39
Celotno besedilo (870,06 KB) |
10. Vpliv uporabe kontinuiranih merilcev za merjenje krvnega sladkorja na kakovost življenja odraslega pacienta s sladkorno boleznijoKarolina Rojko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je vse pogostejša presnovna motnja. Zlati standard obvladovanja sladkorne bolezni je prilagojen življenjski slog in samokontrola krvnega sladkorja, najpogosteje s standardnimi merilniki, ki zahtevajo vsakokratno zbadanje prsta, alternativo temu pa predstavljajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv merilcev za kontinuirano merjenje glukoze v krvi na kakovost življenja odraslih pacientov s sladkorno boleznijo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature, katero smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Sledili so pregled, ocena moči dokazov s pomočjo hierarhije dokazov, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 19 raziskav, ki glede na hierarhijo dokazov spadajo v nivo 1 (2 raziskavi), nivo 2 (5 raziskav), nivo 4 (1 raziskava) in nivo 5 (11 raziskav). Ugotovili smo, da imajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze pozitivni vpliv na kakovost življenja pacienta s sladkorno boleznijo.
Razprava in zaključek: Merilci za kontinuirano merjenje glukoze izboljšajo kakovost življenja, vendar je potrebna ustrezna edukacija pacientov o uporabi. Merilci omogočajo deljenje podatkov o vrednosti glukoze pacientovim bližnjim, kar pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov znotraj družine in med prijatelji. Zmanjšata se strah pred hipoglikemijo ter pogostost in intenzivnost nočnih epizod hipoglikemije.
Ključne besede: sladkorna bolezen, kontinuirano merjenje glukoze, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,03 MB) |
