1. Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijoLucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL.
Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja.
Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (641,95 KB) |
2. |
3. Kakovost življenja hemodializnih pacientov v povezavi z adekvatnostjo dialize in laboratorijskimi parametriKatja Hrovat, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Hemodializa predstavlja zlati standard zdravljenja pacientov s končno ledvično odpovedjo. Na kakovost življenja hemodializnih pacientov lahko vpliva tudi adekvatnost dializnega zdravljenja in posamezni laboratorijski parametri. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna je kakovost življenja hemodializnih pacientov v primerjavi z adekvatnostjo hemodialize in laboratorijskimi parametri.
Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 156 pacientov na hemodializnem zdravljenju. Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo deskriptivne ter inferenčne statistike.
Rezultati: V povprečju imajo hemodializni pacienti dobro kakovost življenja (M = 71,9; SD = 12,1). Statistično značilnih razlik v kakovosti življenja glede na spol nismo ugotovili (U = 237,5; p = 0,735). Prav tako nismo ugotovili statistično značilne povezave med kakovostjo življenja in adekvatnostjo dializnega zdravljenja (rs = –0,147; p = 0,297). Smo pa ugotovili statistično značilno povezavo med kakovostjo življenja in številom let dializnega zdravljenja (rs = –0,313; p = 0,025). Prav tako smo ugotovili statistično značilno povezavo med kakovostjo življenja in ravnjo hemoglobina (rs = –0,372; p = 0,01) ter albuminov (rs = 0,296; p = 0,033).
Razprava in sklep: Končna ledvična odpoved vpliva na vsa področja kakovosti življenja hemodializnih pacientov. S socialno podporo in adekvatnim dializnim zdravljenjem pa lahko njihove omejitve zmanjšamo in s tem izboljšamo kakovost življenja.
Ključne besede: hemodializa, kakovost življenja, adekvatnost dialize, laboratorijski parametri
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 27
Celotno besedilo (810,16 KB) |
4. Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?Maja Žnuderl, 2021, magistrsko delo Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali.
V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD.
Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD.
Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. Razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za zajemanje občutkov in ocene kakovosti življenjaValentino Šafran, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za namene evropskega projekta H2020 PERSIST, ki zajema podatke oziroma občutke, z namenom ocenjevanja kakovosti življenja pacientov. Pred razvojem sistema, smo preučili in podali pregled procesa zajema podatkov že obstoječih sistemov, ter pregled izbranih gradnikov za naš sistem. Predstavljamo tudi uporabljene standarde in protokole, ki se uporabljajo znotraj predlaganega sistema. Za arhitekturo večmodalnega zaznavnega omrežja smo izbrali tri temeljne gradnike za katere smo ocenili, da lahko tvorijo zmogljivo omrežje za prenos in obdelavo podatkov, ter ponujajo možnost nadgrajevanja v primeru zvišanja zahtev projekta. Ti trije gradniki so Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis in Apache Kafka. Vse gradnike smo postavili na fizičnem strežniku PERSIST_CAMEL, in sicer vsakega na svojem virtualnem stroju. Mikroservisi strojnega učenja, razen vprašalnikov, ki jih izvaja Rasa Chatbot, ki so v procesu razvoja, pa predstavljajo odjemalce tega sistema. Večmodalno zaznavno omrežje je ustrezno zavarovano z varnimi protokoli in z uporabo drugih varnostnih elementov. Na koncu podamo tudi rezultate testiranja obremenjenosti in odzivnosti sistema pri odgovarjanju na vprašalnike. Iz rezultatov je razvidno, da zastavljen sistem uspešno izvaja pretakanje podatkov za podano število 200 pacientov v projektu PERSIST, in lahko podpre tudi večje število uporabnikov.
Ključne besede: večmodalno zaznavno omrežje, kakovost življenja, skrb za zdravje, zbiranje podatkov pacientov, Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis, Apache Kafka
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,59 MB) |
6. Ocena učinkovitosti programa skupnostne psihiatrične obravnave in kakovost življenja (vključenih) uporabnikovDanijela Čurič Korpar, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je namenjena zdravljenju in pomoči ljudem s hudimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju.
Metode: V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 80 pacientov, ki so vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZD MS), in 80 oseb z duševno boleznijo, ki niso vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota. V sklopu kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 12 intervjujev s pacienti, ki so vključeni v program SPO ZD MS.
Rezultati: Pacienti, ki so vključeni v SPO ZD MS, izkazujejo nižje stopnje zadovoljstva z izbranimi vidiki kakovosti življenja v primerjavi s pacienti, ki niso vključeni v SPO ZD MS. Udeleženci so zadovoljni z delovanjem službe SPO ZD MS. Ugotovljen je bil vpliv na spremembe v življenju na socialnem, zaposlitvenem, finančnem in izobraževalnem področju, pri spoprijemanju s težavami ali stiskami, izboljšanju telesnega zdravja, v odnosu do sebe ter v izboljšanju vsakodnevnega funkcioniranja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo učinkovito delovanje službe SPO ZD MS in vpliv na kakovost življenja oseb. Rezultati so pokazali nezadovoljstvo z naslednjimi področji kakovosti življenja: življenje v celoti, število in kakovost prijateljstev, spolno življenje, zdravje in duševno zdravje. V prihodnje se je treba usmeriti na izboljšanje področij kakovosti življenja, ki jih posamezniki ocenjujemo kot kritična, in raziskavam na področju kakovosti življenja oseb s težavami v duševnem zdravju.
Ključne besede: kakovost življenja, skupnostna psihiatrična obravnava, duševna bolezen
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,12 MB) |
7. Vpliv Downovega sindroma pri otroku na življenje v družiniDanijela Čeh, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Downov sindrom je ena najpogostejših kromosomskih motenj, ki starše otrok sprva prizadane in popolnoma spremeni njihovo življenje. Tak otrok potrebuje za svoj optimalni razvoj ustrezno podporo, pomoč, ljubezen in vzpodbudo, ki mu jo lahko nudita le starša. Namen zaključnega dela je podrobneje predstaviti Downov sindrom in skozi raziskavo ugotoviti, kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom ter kakšna je kakovost življenja staršev.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, medtem ko pri teoretičnem delu pa opisno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši otrok z Downovim sindromom. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in jih predstavili v obliki grafov.
Rezultati: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo starši otrok z Downovim sindromom relativno slabšo kakovost življenja. Ta je odvisna predvsem od otrokovega stanja, starosti ter prizadetosti, kakor tudi podpore družine in širše skupnosti. Kljub temu, so bili starši mnenja, da so otroci z Downovim sindromom edinstveni.
Razprava in sklep: Na temo Downovega sindroma je znanih kar veliko informacij, vendar kljub temu premalo. Premalo pozornosti se posveča staršem otrok z Downovim sindromom, saj ravno ti potrebujejo največ pomoči in podpore, da lahko ustrezno skrbijo zanje.
Ključne besede: družina, otrok z Downovim sindromom, kakovost življenja staršev
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 26
Celotno besedilo (922,80 KB) |
8. Kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanalaAna Auda, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega
živca v ravni zapestja. Najpogosteje se zdravi operativno s sprostitvijo živca z upanjem
na pozitiven izid. Na izid imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so kronična obolenja,
psihični in fizični pritiski. Namen zaključnega dela je bil opisati kakovost življenja po
operaciji sidnroma karpalnega kanala.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled
literature. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom, rezultate smo
sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Za kritično analizo smo uporabili
orodje JBI.
Rezultati: Od skupno 519 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 12
študij. Glede na vsebinsko analizo podatkov smo poimenovali glavno kategorijo:
kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala in izoblikovali 4
podkategorije: (1) funkcija roke, (2) bolečina, (3) ocena kakovosti, (4) intervencije za
dvig kakovosti.
Razprava in sklep: Pacientova kakovost življenja se izboljša po operaciji. Prejeti mora
navodila, ki se jih mora skrbno držati, saj s tem še bolj pripomore k izboljšanju
kakovosti življenja po operaciji. Pacienti so zadovoljni z izidom operacije.
Ključne besede: Sindrom karpalnega kanala, rezultat, kakovost življenja, pacient, operacija
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 39
Celotno besedilo (673,09 KB) |
9. Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalceSimon Gabrovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Ključne besede: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijoLucija Vratuša, 2021, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja.
Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Ključne besede: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,23 MB) |
