1. Uporaba nefarmakoloških ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pri starejših osebah z demencoLana Bernatović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja enega od največjih izzivov sodobne zdravstvene oskrbe, saj vpliva na kognitivne funkcije, kar vodi do upada kakovosti življenja. Nefarmakološki ukrepi so postali pomembno orodje za izboljšanje življenja starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv nefarmakoloških pristopov na kakovost življenja oseb z demenco.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda znanstvene literature. S pomočjo PICOT-pristopa so bile raziskave pridobljene iz baz PubMed, SAGE in MEDLINE. Uporabljeni so bili vključitveni kriteriji, ki so se osredotočili na raziskave o nefarmakoloških ukrepih za starejše osebe z demenco in vpliv na kakovost njihovega življenja.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so dokazale, da nefarmakološki ukrepi, kot so kognitivna stimulacija, telesna aktivnost in glasbena terapija, bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Prav tako imajo pozitiven vpliv na zmanjšanje vedenjskih in psiholoških simptomov.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da nefarmakološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja starejših oseb z demenco. Raziskave so pokazale, da ti ukrepi ne vplivajo samo na fizične sposobnosti, ampak tudi na čustveno in socialno dobrobit oseb z demenco. Nadaljnje raziskave so potrebne za prilagoditev teh metod glede na individualne potrebe bolnikov.
Ključne besede: demenca, nefarmakološki ukrepi, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Kakovost življenja bolnikov po možganski kapiNina Ožinger, 2025, diplomsko delo Opis: Možganska kap bistveno spremeni življenje posameznika in vpliva na kakovost življenja. Bolnik po možganski kapi ima tako telesne, psihološke kot tudi socialne in ekonomske posledice. Namen diplomskega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o kakovosti življenja bolnikov po možgansko kapi s ciljem predstavitve dejavnikov, ki so imeli vpliv na boljšo kakovost življenja teh bolnikov.
Ključne besede: Možganska kap, bolnik, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (837,87 KB) |
3. Spoprijemanje pacienta z vsakdanjim življenjem po opeklinski poškodbiSandra Terzić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so izjemno boleče poškodbe, ki imajo poleg fizičnih posledic tudi velik vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja pacienta. Okrevanje po opeklinah je dolgotrajen proces, ki zahteva celostno oskrbo, saj se pacienti soočajo z bolečinami, dolgotrajno hospitalizacijo, telesnimi izzivi ter psihosocialnimi posledicami, kot so brazgotinjenje, depresija in socialna izolacija. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako se pacienti po opeklinski poškodbi spoprijemajo z vsakdanjim življenjem po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL Ultimate, SAGE, PubMed, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA.
Rezultati: Od 894 rezultatov smo v končno analizo vključili deset raziskav. Vse te raziskave so pokazale pomembnost psihološke podpore, strategij spoprijemanja in socialne podpore pri izboljšanju kakovosti življenja preživelih po opeklinah ter pri soočanju z njihovimi fizičnimi in čustvenimi posledicami.
Razprava in Zaključek: Soočanje z življenjem po opeklinski poškodbi prinaša številne izzive, kot so telesne omejitve, bolečina, spremembe v videzu in psihološki pritiski. Ko se pacient vrne iz bolnišnice, sta podpora bližnjih in celovita rehabilitacija ključnega pomena, saj mu omogočata, da postopoma sprejme nove razmere in se vrne k vsakdanjim aktivnostim.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, kakovost življenja, rehabilitacija, psihološka podpora
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. Psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektraMaja Klemenc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin.
Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 101
Celotno besedilo (970,22 KB) |
5. Kakovost življenja po kirurški odstranitvi možganskega tumorjaNika Kure, 2024, diplomsko delo Opis: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja.
Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov.
V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala.
Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Ključne besede: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Uživanje drog in kakovost življenja pri mladostnikuVita Solina, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je dimenzija, ki ni omejena zgolj na posameznikove finančne zmožnosti, temveč na občutek zadovoljstva v lastnem življenju. V življenju obstajajo obdobja, v katerih je človek bolj ranljiv in dovzeten za uporabo prepovedanih drog. To so vsakdanje težave zaradi stanovanja, službe, družine, prijateljev ali obremenjujoče osebne izkušnje iz otroštva, in pubertete ter pritiski, s katerimi se srečujejo otroci v šoli. Namen zaključnega dela je bil na osnovi pregleda literature raziskati, kakšna je kakovost življenja pri mladostniku, ki uživa droge.
Ključne besede: mladostnik, kakovost življenja, psihoaktivne substance, odvisnost, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. Kakovost življenja žensk po vulvektomijiNina Gajser, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Vulvektomija je operativna odstranitev zunanjega ženskega spolovila, ki se pogosto uporablja pri zdravljenju raka zunanjega spolovila. Katera koli vrsta vulvektomije spremeni telesno podobo, izgled in funkcijo, kar za žensko predstavlja psihološki stres. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja žensk po vulvektomiji.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CHINAL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, moč dokazov pa smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Uporabili smo vsebinsko analizo podatkov in opisno metodo dela.
Rezultati: Skupno smo identificirali 160 rezultatov. V končno analizo pa smo vključili osem raziskav. Rezultati kažejo, da ima vulvektomija v večini negativen vpliv na kakovost življenja žensk.
Razprava in zaključek: Kakovost življenja žensk po vulvektomiji je večplastna ter zahteva celotni pristop k oskrbi. S pravilno podporo in vrsto posega je mogoče izboljšati nekatere vidike kakovosti življenja. Pomembno je, da se opravijo nadaljnje raziskave na to temo.
Ključne besede: vulvektomija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (924,26 KB) |
8. Kakovost življenja odraslih oseb po zdravljenju debelosti s farmakološkimi pristopiLucija Helbl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je po svetu postala zelo velik javnozdravstveni problem. Kadar nefarmakološki ukrepi pri izgubi telesne teže ne pomagajo, so pacientom na voljo druge metode zdravljenja, in sicer bariatična operacija ter farmakološki pristopi zdravljenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kakšna je kakovost življenja odraslih pacientov po zdravljenju debelosti s farmakološkimi ukrepi. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo o izbrani temi, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect ter to prikazali s PRISMA diagramom. Izvedli smo vsebinsko analizo člankov, jim določili nivo na podlagi hierarhije dokazov in jih predstavili v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov in na podlagi rezultatov ugotovili, da uporaba farmakoloških ukrepov pozitivno vpliva na kakovost življenja odraslih pacientov, saj se zmanjša telesna teža, indeks telesne mase, izboljšata se njihovo telesno in psihično zdravje.
Razprava in zaključek: Farmakološki pristopi zdravljenja prekomerne telesne teže in debelosti so se izkazali za učinkovite in bodo imeli velik doprinos v klinični praksi. Tematiko bi bilo dobro še bolj podrobno raziskati, predvsem na področju neželenih učinkov omenjenih zdravil.
Ključne besede: debelost, farmakološko zdravljenje, izguba telesne teže, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. Zaznavanje kakovosti šolskega življenja srednješolcev in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,70 MB) |
10. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije.
Ključne besede: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,17 MB) |
