1. Kakovost življenja bolnikov s kronično ranoKristijan Herceg, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane.
Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (514,10 KB) |
2. Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitacijiManja Serap, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 56
Celotno besedilo (851,74 KB) |
3. Vpliv revmatičnega obolenja – fibromialgija na življenje obolelegaKlara Grobelnik, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje.
Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni.
Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo.
Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Ključne besede: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 67
Celotno besedilo (854,01 KB) |
4. TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZOKatja Jesih, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti.
Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Ključne besede: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Psihološki vidik kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjemVanja Filipič, 2020, diplomsko delo Opis: Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki poslabša kakovost življenja in povzroči številne psihološke motnje, zlasti depresijo in tesnobo. Namen zaključnega dela je raziskati stopnjo kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem in zdravstvene težave, ki jih najpogosteje spremljajo.
Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v ambulanti za srčno popuščanje in na kardiološkem oddelku v terciarni ustanovi v severovzhodnem delu Slovenije. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik s 24 vprašanji zaprtega tipa. Rezultate smo deskriptivno obdelali s programom Microsoft Office 2016 in IBM SPSS Statistic 27.
V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov s kroničnim srčnim popuščanjem. Ugotovili smo, da so pacienti na splošno zadovoljni s svojim življenjem (n = 43, 3,98 0,83). Med psihološkimi težavami so na prvem mestu težave s spanjem (n = 40, 3,63 1,23), sledita zaskrbljenost (n = 32, 3,50 1,30) in osamljenost (n = 19, 2,55 1,56). Po klasifikaciji NYHA (ang. New York Heart Association) so se pacienti s kroničnim srčnim popuščanjem in z višjo stopnjo psiholoških težav pogosteje uvrstili v stopnjo, kjer morajo zmanjšati oziroma omejiti telesno aktivnost, da ne pride do poslabšanja zdravstvenega stanja.
Pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem je zelo pomembna psihološka podpora s strani svojcev in zdravstvenih delavcev. Nujno je potrebno pravočasno prepoznavanje psiholoških težav, da se lahko čimprej preprečijo in v kolikor je potrebno tudi zdravijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, kakovost življenja, depresija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. |
7. Psihosocialne stiske in podpora otrok z rakom med in po zdravljenjuTina Fridau, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredek pri obravnavi onkoloških pediatričnih bolnikov ni vplival le na uspešno in številčno ozdravitev otrok, temveč tudi na izgubo njihove prvotnosti, prihodnosti ter splošne kakovosti življenja. Psihosocialne stiske med in po zdravljenju eksponentno naraščajo. Cilj mnogih ustanov ter številnih raziskav, ki želijo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, je zagotoviti boljšo prihodnost tem otrokom. V tem primeru so osrednjega pomena dobre usmeritve ter psihosocialna pomoč otrokom ter družinam v stiski.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in Web of Science v obdobju desetih let (2010-2020). Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo pregledali po naslovu, povzetku ter vsebini.
Rezultati: Ugotovili smo, da različni članki zajeti v zaključnem delu kažejo podobne rezultate. Navajajo namreč podobne psihosocialne stike ter težave, s katerimi se otroci ter mladostniki soočajo med in po zdravljenju raka. Skoraj vsi avtorji pa hkrati poudarjajo tudi pomembnost takojšnje ter nadaljnje psihosocialne podpore.
Razprava in sklep: Za zmanjšanje psihosocialnih stisk otrok ter mladostnikov z rakom med in po zdravljenju je potrebno stiske ter oblike psihosocialne pomoči bolje raziskati in jih vsakodnevno vključiti v zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi pomanjkljivih virov bi bilo treba temo priviligirati in/ali jo številčneje uporabiti v praksi poleg sodobne medicine, saj je sodobna medicina osrednji vzrok dotičnih raziskav.
Ključne besede: otrok, mladostnik, rak, kakovost življenja, utrujenost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 74
Celotno besedilo (585,32 KB) |
8. Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-WhiteMark Duh, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti.
Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja.
Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog.
Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.
Ključne besede: Wolff-Parkinson-White, ablacija, kakovost življenja, zdravstvena nega, telesna aktivnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 96
Celotno besedilo (456,02 KB) |
9. Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski unijiLea Žižek, 2020, magistrsko delo Opis: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Ključne besede: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,36 MB) |
10. Samoocena kakovosti življenja odraslih s kožno boleznijoMonika Zorman, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Koža je največji organ človeškega telesa, zato je vse bolj pomembno zavedanje, da se patologija v dermatologiji pogosto razteza globlje kot le na kožo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako pacienti s kožno boleznijo ocenjujejo kakovost življenja.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Priložnostni vzorec je zajemal 150 pacientov, ki so obiskali sodelujočo dermatološko ambulanto in bioresonančni center. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne analize v okviru programa SPSS, in sicer s testom hi-kvadrat, Spearmanovo korelacijo in Mann-Whitneyjevim testom.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ne prihaja do razlik glede vpliva kožne bolezni na kakovost življenja med moškimi in ženskami (U = 2437,00; p = 0,880), kar nakazuje, da kožna bolezen ovira tako ženske kot moške pri delu oziroma učenju (p = 0,138). Na kakovost življenja starejših anketirancev ima kožna bolezen manjši vpliv kot na mlajše anketirance, saj prihaja do statistično pomembnih razlik v oceni kakovosti življenja posameznika s kožno boleznijo glede na starost (r = –0,249; p = 0,002). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima dermatitis največji vpliv na kakovost življenja anketirancev, medtem ko imajo glivične bolezni kože najmanjši vpliv na kakovost življenja anketirancev glede na proučevane kožne bolezni.
Diskusija in zaključek: Kožne bolezni večinoma ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje, vendar pa njihov kroničen in neozdravljiv potek zelo negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Pri obravnavi pacienta s kožno boleznijo moramo biti pozorni ne le na vidne spremembe na koži, temveč tudi na čustva pacienta.
Ključne besede: kožna bolezen, DLQI, kakovost življenja, odnos, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 324; Prenosov: 121
Celotno besedilo (548,67 KB) |
