1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Vloga medicinske sestre v spremljanju in analizi vadbe za starejše z zmanjšano mobilnostjoNena Voda, 2009, diplomsko delo Opis: Pri staranju se pospešuje nastanek mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem aktivnosti gibalnega sistema, pešanjem funkcije srca, ledvic ih jeter. Telesni in umski odziv na ustrezne dražljaje se upošasni. splošna mobilnost je področje, ki se s staranjem spreminja in gibalnem sistemu nastopajo obrabne spremembe, kot soosteoartritis, osteoporoza in degenerativne bolezni nasploh. V diplomskem delu smo predstavili pomen organizirane vadbe pri starejših z zmanjšano mobilnostjo (stanujočih v Domu upokojencev Ptuj) in želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima organizirana vadba na kakovost njihovega življenja. Vadeči so se vključili v vadbo zaradi zanimanja za novo aktivnost v njihovem domu, zaradi želje po aktivnejšem načinu življenja, ohranjanja telesne teže in izboljšanja zdravstvenega počutja nasploh. V raziskavi je sodelovalo 24 stanovalcev, od tega 12 takih, ki so se aktivno udeleževali organizirane vadbe na fitnes napravah, in 12 članov kontrolne skupine, vsi v starostnem razponu od 73 do 87 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izboljšalo splošno počutje in razpoloženje v vadbo vključenih stanovalcev, do neke mere tudi gibalna sposobnost in ravnotežje. Neželeni simptomi, kot so: slabost, vrtoglavica, težave z dihanjem, razbijanje srca, bolečine v sklepih in mišicah so bili med vadbo redko prisotni. 8 vadečim se je po vadbi izboljšala gibljivost, 2 sta občutila izboljšanje ravnotežja. Vključeni v projekt so pridobili na moči in tudi koordinacija gibov je boljša, kot je bila pred vadbo. Dobljeni rezultati že na majhnem vzorcu potrjujejo, da organizirana vadba pozitivno vpliva na izboljšanje fizične sposobnosti in s tem na kakovost življenja starostnikov. Kot navajajo posamezni avtorji, redna telesna vadba pozitivno vpliva na preprečevanje ali zmanjšanje posameznih bolezenskih stanj v starostnem obdobju. Kakovost življenja starajoče se populacije naj predstavlja tudi vitalno in telesno zmogljivega posameznika.
Ključne besede: starost, zmanjšana mobilnost, organizirana vadba, kakovost življenja starejših
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2314; Prenosov: 345
 Celotno besedilo (451,59 KB) |
7. |
8. |
9. Kakovost življenja starostnika po operaciji kolkaJanez Hercan, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo kakovost življenja po operaciji kolka. V prvem, teoretičnem delu so opisani dejavniki tveganja za zlom kolka, diagnostika in zdravljenje, preprečevanje padcev ter rehabilitaciji po zlomu. Posebej pa smo se osredotočili na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. Bolniku je po operaciji v veliko pomoč podpora družine in drugih.
Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanje odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 10 starostnikov. Raziskavo smo želeli ugotoviti kako lahko medicinska sestra vpliva na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka, kako so starostniki pripravljeni na odpust iz bolnišnice ter kakšno vlogo ima pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnika njegova družina. Bistvene ugotovitve so pokazale, da imajo pri kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka medicinska sestra in njegovi svojci pomembno vlogo. Prav tako smo tudi ugotovili, da se kakovost življenja pacienta po operaciji bistveno zmanjša.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zlom kolka, medicinska sestra, zdravstvena nega, svojci
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 5473; Prenosov: 1171
Celotno besedilo (469,18 KB) |
10. ODNOS ZAPOSLENIH V DOMU STAREJŠIH OBČANOV DO STANOVALCEV Z DEMENCOKatica Kožul, 2009, diplomsko delo Opis: S staranjem prebivalstva, Å¡tevilo oseb z demenco v Sloveniji vse bolj naraÅ¡Äa. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju Älovekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje znaÄilna. OsredotoÄili smo se na varstvo oseb z demenco v domovih za starejÅ¡e, kjer najveÄ Äasa z njimi preživijo medicinske sestre/zdravstveni tehniki in bolniÄarke/ji. Zaposleni na teh delovnih mestih potrebujejo pri svojem delu veliko znanja, fleksibilnosti in energije za tovrstno delo. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se Älani negovalnega tima poÄutijo in kaj doživljajo ob svojem delu ter koliko so ob tem obremenjeni. Ugotovili smo, da se Älani negovalnega tima v veÄini Äutijo dovolj usposobljeni za delo s stanovalci z demenco, vendar so pogosto tako psihiÄno kot fiziÄno obremenjeni pri svojem delu. Pri komunikaciji in prepoznavanju potreb stanovalcev z demenco se poÄutijo pogosto uspeÅ¡ni, kar je izrednega pomena za kakovostno obravnavo stanovalcev z demenco. S tem diplomskim delom bi opozorili na ugotovljeno psihiÄno in fiziÄno obremenjenost Älanov negovalnega tima pri delu s stanovalci z demenco. Predlagamo vodilnim delavcem, da omogoÄijo Älanom negovalnega tima kontinuirano in redno izobraževanje na podroÄju demence.
Ključne besede: Ključne besede: starost, demenca, kakovost življenja, odnos, čustvene stiske.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3463; Prenosov: 645
Celotno besedilo (331,03 KB) |
