Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Sodobna družba je družba organizacij. Organizacije so prostor, kjer se ljudje nahajamo v različnih oblikah, različnih dejavnostih in zasledujemo različne interese in cilje. Ravno tako se vprašanje organizacije skozi institucionalno, instrumentalno opredelitev in skozi oblikovanje organizacije razvija že od samih začetkov vzpostavitve znanstvenega raziskovanja s področja organizacijskih ved. Vprašanja, ki so vezana na organizacijo in organiziranje, izhajajo najprej iz percepcije človeka in razumevanja zakonitosti organizacij, ki jih je potrebno upoštevati tako v formalnem kot v neformalnem pogledu. V znanstveni monografiji z naslovom Organizacija in organiziranje smo povezali vsebinsko zaokrožena poglavja, ki so nastala v avtorstvu in soavtorstvu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter doktorskih študentov. Tematski sklopi so vezani na področja organizacije, saj upoštevajo kadrovski, procesni in informacijski vidik. Obravnavajo torej področje treh glavnih stebrov organizacije, ki skozi zgodovino pomenijo tudi odskočno desko za bodoči razvoj in raziskovanje organizacijskih ved.
Ključne besede: organizacija, kompetence, družbena odgovornost, komunikacija, kakovost
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (6,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege. Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami. Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe. Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov. Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Ključne besede: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (894,75 KB)

Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva starejših v domovih za starejše z domsko oskrbo v avstrijski štajerski regiji. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja na podlagi anketnega vprašalnika med 207 starejšimi v dveh domovih starejših v avstrijski štajerski regiji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testom, ANOVA testom ter Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati:. Ugotovljena je bila visoka stopnja zadovoljstva med bivanjem v domski oskrbi, saj so anketiranci visoko ocenjevali vse dejavnike zadovoljstva, ki so od najvišje ocenjenega v padajočem vrstnem redu »čistoča in higiena« (SD = 4,6), z enako stopnjo ocenjeni (SD = 4, 4) »hrana in pijača«, »bivanje in življenje«, »aktivnosti in prireditve« ter »zaposleni«, z enako stopnjo (SD = 4,3) jim sledijo »sprejem in vtis«, »spremljanje, oskrba, nega« ter »splošno zadovoljstvo«. Nekoliko nižjo povprečno oceno (SD = 4,1) je prejel dejavnik »komunikacija in informacije«, najnižjo povprečno oceno (SD = 4,0) pa sta prejela dejavnika »atmosfera in dobro počutje« ter »bivanje in življenje«. Statistično značilne razlike v zadovoljstvu starejših med raziskovalnima ustanovama niso bile ugotovljene (p = 0,133). Prav tako niso bile ugotovljene statistične razlike v zadovoljstvu z življenjem glede na glede na spol (p = 0,554) in starost (p = 0,108). Razprava in sklep: Zavedanje pomena zadovoljevanja potreb starejših znotraj domov starejših naj bo tudi v prihodnje pomembna odskočna deska za njihovo uresničevanje, s ciljem zadovoljstva starejših, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati doma.
Ključne besede: kakovost, E-Qalin, oskrba, zadovoljstvo, domovi za starejše
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (980,81 KB)