1. Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikovNejc Krajnčič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate.
Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje.
Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Ključne besede: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekcijiDolores Slivnjek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak požiralnika je eden izmed malignih tumorjev z najslabšo prognozo. Ezofagealna resekcija je oblika zdravljenja, ki je najpogostejša in vpliva na kakovost življenja v vseh vidikih pacientove življenja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji.
Metode: Za zaključno delo smo izvedli sistematičen pregled literature in uporabili metodo kompilacije. Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah (PubMed, Cinahl, Web of Science) in potek iskanja prikazali v prizemskem diagramu. Prav tako smo določili nivoje dokazov pridobljenim člankom. Izvedeni sta bili kritična in tematska analiza.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 študij. Ugotavljamo, da se kakovost življenja poslabša v vseh segmentih zdravja. Po ezofagealni resekciji se kažejo težave na pacientovem fizičnem, čustvenem in socialnem področju, temu pa se pridružujejo še simptomi, kot so: slabost in bruhanje, dispneja, izguba apetita, disfagija, prehranjevalne težave, refluks, dušenje ob požiranju in težava s kašljanjem, ki lahko trajajo dolgo časa;tudi do 1 leta ali dalj časa po ezofagealni resekciji. Najpogosteje izpostavljene so predvsem težave s prehranjevanjem.
Razprava in sklep: Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji je slaba zaradi pojava težav, ki onemogočajo normalno vsakodnevno življenje in zmožnost samostojnega prehranjevanja po operaciji. Tukaj ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki z intervencijami, izobraževanjem ter podporo pomaga pacientu izboljšati težave tekom okrevanja po posegu in posledično izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, ezofagotomija, rak požiralnika
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
Celotno besedilo (866,26 KB) |
3. Vpliv zaznane kakovosti na zadovoljstvo z e-bančnimi storitvamiMaya Sarah Majcen, 2022, magistrsko delo Opis: Način, kako odjemalec dojema kakovost storitve in kako slednje vpliva na zadovoljstvo z e-bančništvom, se razlikuje od načina, kako odjemalec dojema kakovost in zadovoljstvo s tradicionalnim bančništvom. Zato je pomembno, da se posvetimo tudi temu področju in proučimo glavne dimenzije, ki merijo zaznano kakovost z e-bančništvom in kako te dimenzije vplivajo na zadovoljstvo.
Tema magistrske naloge so e-bančne storitve, torej mobilno in/ali spletno/elektronsko bančništvo. Odgovoriti želimo na vprašanje, kako odjemalci e-bančno storitev dojemajo z vidika zaznane kakovosti in kako zaznana kakovost vpliva na njihovo zadovoljstvo. Prav tako smo v magistrski nalogi razvili oz. opredelili metodologijo za merjenje kakovosti e-bančnih storitev. Podatke smo zbrali na vzorcu 128 odjemalcev e-bančnih storitev in s faktorsko analizo preverili veljavnost ter zanesljivost merilne lestvice. Sledila je izvedba regresijske analize, s katero smo ugotovili, kako posamezni konstrukti zaznavanja kakovosti vplivajo na zadovoljstvo. Ugotovili smo, da ima najmočnejši vpliv na zaznavanje kakovosti spremenljivka dizajn in izpolnitev pričakovanj, najšibkejši vpliv pa spremenljivka interaktivnost.
Ključne besede: e-poslovanje, e-bančništvo, kakovost e-bančnih storitev, zadovoljstvo z e-bančnimi storitvami, faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 113; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. Vpliv kronične obstipacije na kakovost življenja pri odraslihEva Petrovič, 2022, diplomsko delo Opis: Dandanes je zaradi sedečega življenjskega sloga in sprememb v prehrani pojavnost kronične obstipacije vedno večja. Definiramo jo kot težavno in neredno iztrebljanje blata. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako kronična obstipacija vpliva na kakovost življenja pri odraslih.
V analizo smo vključili sedem člankov. Ugotovili smo, da kronična obstipacija poslabša produktivnost, kar vpliva na uspešnost v službi in/ali šoli, odrasli doživljajo spolno disfunkcijo, največje poslabšanje pa se kaže na čustvenem in duševnem stanju pacientov, kar pripomore k nastanku psiholoških bolezni.
Analiza literature je pokazala, da imajo odrasli s kronično obstipacijo poslabšano kakovost življenja, vendar nismo prišli do jasnih ugotovitev, ki bi predstavile, kako se le-ta najbolj kaže. Na tem področju bi bilo treba izvesti več raziskav.
Ključne besede: zaprtost, kakovost življenja, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 51
Celotno besedilo (340,62 KB) |
5. |
6. |
7. Obravnava bolnika s kostnimi zasevki v domači oskrbiFlorian Jens Lobenwein, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Značilnost napredovalnega raka dojk so zasevki, ki se širijo v oddaljene organe s hematogenim razsojem. Med pogostejša mesta zasevanja prištevamo kosti zaradi dobre prekrvavljenosti, kjer zasevki povzročajo tanjšanje kostne strukture in posledično zlome kosti ter zaplete, ki so lahko za bolnika življenjsko nevarni. Namen diplomskega dela je bil raziskati celostno zdravstveno obravnavo bolnika s kostnimi zasevki v patronažnem varstvu in ugotoviti kakovost življenja bolnika v domačem okolju.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študijo primera bolnice z rakom dojke, zasevanim v kosti, v domačem okolju. Pridobljene podatke smo proučili, analizirali in jih opisno predstavili.
Rezultati: Težave, ki se najpogostejše pojavljajo pri bolnici, oboleli z napredovalnim rakom dojke, so neznosne, stalno prisotne zbadajoče bolečine na mestu zasevanja raka v kosti, upad telesnih aktivnosti zaradi predpisane terapije, zaprtje, ki povzroča neugodje, ter depresija in strah. Večino naštetih težav je mogoče nadzorovati s predpisano terapijo in nefarmakološkimi ukrepi.
Razprava in sklep: Napredovalni rak dojke je dokaj pogosto obolenje pri ženskah, ki lahko drastično spremeni kakovost življenja obolele, kar posledično negativno vpliva na potek in iztek bolezni. Medicinske sestre pri obravnavi predstavljajo pomembno vlogo usmerjanja in izvedbe zdravstvenovzgojnega dela bolnice in svojcev ter nudenja pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: kostni zasevki, paliativna zdravstvena nega, oskrba na domu, rak dojke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 80
Celotno besedilo (574,32 KB) |
8. Študija primera – delo koordinatorja zdravstvene obravnaveAlbina Steiner, 2021, magistrsko delo Opis: Demografske spremembe v družbi zahtevajo organizacijske spremembe, ki stremijo h kakovostni obravnavi pacienta in upoštevajo stroškovno učinkovitost. V Splošni bolnišnici Jesenice se je zaradi potreb uveljavil koordinator zdravstvene obravnave, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov, njihovih svojcev in zaposlenih.
Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Predstavili smo organizacijo dela v zdravstveni negi in metode delitve dela, natančneje smo opredelili model koordiniranje primera. Predstavili smo delo koordinatorja zdravstvene obravnave v Splošni bolnišnici Jesenice. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave seznanjenosti zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice z delom koordinatorja zdravstvene obravnave. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaposlenim z daljšo delovno dobo delo KZO bolj poznano in posledično bolj pomembno, zavedajo se tudi vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe po uvedbi dela KZO. Rezultati so pokazali, da imajo zdravniki specialisti in diplomirane medicinske sestre pogostejše stike s KZO kot tehniki zdravstvene nege in zdravniki specializanti, ki jim je delo KZO tudi manj poznano. Ugotovili smo, da vloga KZO še ni povsem transparentna, ne glede na to, da začetki dela KZO v Splošni bolnišnici Jesenice segajo že v leto 2003. Poznavanje dela KZO, aktivno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima in dober prenos informacij so nujno potrebni za zadovoljstvo pacientov, svojcev in tudi zaposlenih, zato svetujemo, da se organizirajo redna izobraževanja o delu in učinkovitosti KZO in se delovno mesto vključi tudi v model uvajanja novozaposlenih v bolnišnici za medicinske sestre in zdravnike.
Ključne besede: organizacija dela v bolnišnici, koordiniranje primera, koordinator zdravstvene obravnave, kakovost zdravstvene oskrbe, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko deloAnnemarie Kim Kozole Smid, 2021, magistrsko delo Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 201; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,76 MB) |
