2.
SOSEDSKOPRAVNI INSTITUTI V LUČI SODNE PRAKSEKatarina Lepej, 2012, diplomsko delo
Opis: V današnjem času je področje sosedskega prava celovito urejeno v Stvarnopravnem zakoniku in ta predstavlja temeljni steber v slovenskem pravnem sistemu. Stvarno pravo ureja odnose med posamezniki kot osebami glede stvari in pravic.
V diplomski nalogi, gre za obravnavanje dela stvarnega prava, to je sosedsko pravo in k temu pripadajoči instituti. Znano je, da se je pojem sosedstva v sodobnem času, razširil tudi na nepremičnine, ki so prostorsko povezane in ne zajema več samo tistih, ki neposredno mejijo druga na drugo.
Pravila sosedskega prava mora v vsakem primeru spoštovati lastnik, tudi neposredni posestnik nepremičnine, če ta ni lastnik. Sosedje in prostorsko povezani lastniki nepremičnin morajo svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.
Prepoved medsebojnega vznemirjanja je temeljno načelo v sosedskem pravu. Iz tega načela izhaja tudi osnovno pravilo sosedskega prava, kar je prepoved imisij. Pri nespoštovanju načel oz. pravil imajo sosedje in tisti, ki jim neposredna škoda grozi, na voljo določena pravna sredstva.
Stvarnopravni zakonik ureja pomembne odnose med lastniki sosednjih nepremičnin in ti so hkrati sosedskopravni instituti, ki so predstavljeni v diplomskem delu. Sem spadajo: ureditev in uporaba meje, vzdrževalna dela, plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino, odstranjevanje vej, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine, mejna znamenja, zasledovanje živali, prepoved poglabljanja in spreminjanja vodotoka, odtekanje meteornih padavin, priključitev na komunalno omrežje, ter nujna pot.
Ključne besede: sosedskopravni instituti, sodna praksa, meja, imisije, sosedje, sodno varstvo
Objavljeno v DKUM: 12.04.2012; Ogledov: 2659; Prenosov: 370
Celotno besedilo (458,06 KB)
