| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
SEGMENTACIJA BESEDIL DIPLOMSKIH NALOG IZ DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU
Marcel Žerdin, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev načrtovanja in implementacije programske rešitve za segmentiranje diplomskih del iz Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM). V delu smo najprej opisali področje procesiranja naravnega jezika in ujemanja vzorcev. Zatem smo opisali programsko rešitev. Predstavili smo postopek pridobitve čistega teksta iz dokumentov PDF, nato analizo zgradbe diplomskih nalog in njihovo segmentiranje. Podali smo tudi opis razvojnega okolja ter opisali težave in omejitve, na katere smo naleteli med razvojem programske rešitve. V zaključku smo podali nekaj sklepnih misli o rezultatih in možnostih nadaljnjega dela.
Ključne besede: segmentiranje besedila, procesiranje naravnega jezika, ujemanje vzorcev, regularni izrazi
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 1788; Prenosov: 146 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
Razdaljno magično označevanje grafov
Nika Švaljek, 2013, diplomsko delo

Opis: Razdaljno magično označevanje grafa je bijekcija f : V -> {1, 2,...,n}, z lastnostjo, da obstaja taka konstanta k, da za vsako vozlišče x grafa velja, f(x_1)+f(x_2)+...+f(x_j)= k, kjer je y_i (i = 1,...,j) iz odprte okolice vozlišča x. Diplomsko delo obravnava razdaljno magično označevanje polnih dvodelnih in polnih tridelnih grafov. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov s poudarkom na polnih večdelnih grafifih in barvanjih grafa. V drugem delu najprej predstavimo potreben pogoj za obstoj razdaljno magičnega označevanja. Glavni rezultat tega poglavja je karakterizacija polnih dvodelnih in polnih tridelnih grafov, za katere obstaja razdaljno magično označevanje. Delo zaključimo s seznamom različnih družin grafov, za katere razdaljno magično označevanje ne obstaja.
Ključne besede: teorija grafov, razdaljno magično označevanje, k - regularni graf, večdelni graf, polni dvodelni graf, polni tridelni graf
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1519; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Vozliščno pokritje k-poti v grafih
Igor Jesih, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vozliščno pokritje k-poti v grafih. Na začetku so predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nalogo so vključeni pojmi NP-polnost, regularni grafi in drevesa. Konec pa vključuje vozliščna pokritja k-poti za nekatere grafovske produkte. Za velikost najmanjšega vozliščnega pokritja glede na stopnjo vozlišča bodo določene zgornje in spodnje meje grafa. Izboljšani bosta zgornja in spodnja ocena za najmanjše možno število vozlišč v pokritju k-poti pri kartezičnem, krepkem in leksikografskem produktu.
Ključne besede: Vozliščno pokritje, NP-polnost, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt.
Objavljeno: 22.04.2013; Ogledov: 1162; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (287,73 KB)

6.
Nekatere posplošitve grafov Sierpińskega
Andreja Šereg, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni grafi Sierpińskijevega tipa, in sicer grafi Sierpińskega S(n, k), grafi trikotnikov Sierpińskega S_n, regularni grafi Sierpińskega S^+(n, k) in S^++(n, k) ter posplošeni grafi trikotnikov Sierpińskega S[n, k]. Prikazane so natančne risbe grafov S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k). Za S^+(n, k) in S^++(n, k) je dokazano, da so te risbe optimalne. Določeno je število po povezavah disjunktnih Hamiltonovih poti in Hamiltonovih ciklov v grafih S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k). Dokazano je, da so grafi S[n, k] Hamiltonovi. Raziskana je vozliščna linearna pogozdenost grafov S(n, k), S^+(n, k), S^++(n, k) in S[n, k]. Podano je še {P_r}-prosto kromatično število grafov S_n, S(n, k), S^+(n, k) in S^++(n, k), za r ∈ {3, 4}.
Ključne besede: graf Sierpińskega, graf trikotnikov Sierpińskega, regularni graf Sierpińskega, posplošeni graf trikotnikov Sierpińskega, prekrižno število, hamiltonskost, t-barvanje poti, vozliščna linearna pogozdenost, {P_r}-prosto kromatično število
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 988; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (5,07 MB)

7.
Celotno kromatično število regularnih grafov z visoko stopnjo vozlišč
Lidija Prašnički, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano celotno kromatično število regularnih grafov z visoko stopnjo vozlišč. Celotno kromatično število grafa je najmanjše število barv, ki jih potrebujemo, da pobarvamo vozlišča in povezave grafa tako, da sosednja ali incidentna elementa nimata enakih barv. Behzad-Vizingova domneva nam poda spodnjo in zgornjo mejo za celotno kromatično število. V magistrskem delu dokažemo, da regularni grafi, ki izpolnjujejo določene pogoje povezane s stopnjo grafa, zadoščajo tej domnevi. V prvem poglavju so definirani nekateri pojmi in navedeni pomembni rezultati iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V drugem poglavju so obravnavani grafi sodega reda z visoko stopnjo vozlišč. Najprej so podani pomembni rezultati za poljubne grafe, potem pa je v drugem podpoglavju dokazano, da regularni graf sodega reda z visoko stopnjo vozlišč, ki izpolnjuje določen pogoj, zadošča Behzad-Vizingovi domnevi. V tretjem poglavju so podobno obravnavani tudi poljubni in regularni grafi lihega reda z visoko stopnjo vozlišč.
Ključne besede: celotno kromatično število, regularni graf, prirejanje grafa
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (744,11 KB)

8.
On the vertex k-path cover
Boštjan Brešar, Marko Jakovac, Ján Katrenič, Gabriel Semanišin, Andrej Taranenko, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: A subset ▫$S$▫ of vertices of a graph ▫$G$▫ is called a vertex ▫$k$▫-path cover if every path of order ▫$k$▫ in ▫$G$▫ contains at least one vertex from ▫$S$▫. Denote by ▫$psi_k(G)$▫ the minimum cardinality of a vertex ▫$k$▫-path cover in ▫$G$▫. In this paper, an upper bound for ▫$psi_3$▫ in graphs with a given average degree is presented. A lower bound for ▫$psi_k$▫ of regular graphs is also proven. For grids, i.e. the Cartesian products of two paths, we give an asymptotically tight bound for ▫$psi_k$▫ and the exact value for ▫$psi_3$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, vozliščno pokritje, regularni grafi, mreže, mathematics, graph theory, vertex cover, grids
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 443; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo

9.
b-barvanja regularnih grafov in grafovskih produktov
Mojca Premzl, 2016, magistrsko delo

Opis: Dobro barvanje vozlišč grafa $G$, v katerem v vsakem barvnem razredu obstaja vsaj eno tako vozlišče, ki ima vsaj enega soseda v vsakem drugem barvnem razredu, je b-barvanje grafa $G$. Največje naravno število $k$, za katerega graf premore b-barvanje s $k$ različnimi barvami, imenujemo b-kromatično število grafa in ga označimo s $varphi(G)$. V magistrskem delu bomo predstavili definicijo b-barvanja in podali natančne vrednosti b-kromatičnega števila za poti, cikle, polne grafe, neodvisne množice in polne dvodelne grafe. Dokazali bomo, da je določanje b-kromatičnega števila NP-poln problem, kar ima za posledico dejstvo, da lahko b-kromatično število natančno določimo le nekaterim družinam grafov. Že iz same definicije b-barvanja sledi, da je $chi(G) leq varphi(G) leq Delta(G)+1$. Podali bomo še nekaj zgornjih mej b-kromatičnega števila, ki veljajo za poljubne grafe. Med njimi izpostavimo predvsem $m$-stopnjo grafa $m(G)$; to je največje tako število $m$, za katerega graf $G$ vsebuje vsaj $m$ vozlišč stopnje vsaj $m-1$. Natančno vrednost b-kromatičnega števila lahko med drugim določimo tudi poljubnemu drevesu, in to v polinomskem času. V poglavju o regularnih grafih bomo obravnavali predvsem pogoje, ki jim mora zadoščati $d$-regularen graf, da bo njegovo b-kromatično število enako zgornji meji, to je $d+1$. Eden izmed pogojev je, da ima graf zadostno število vozlišč, in sicer vsaj $2d^3$. Dokazali bomo tudi, da je v $d$-regularnem grafu $varphi(G)=d+1$, če je ožina grafa $g(G) geq 6$ oz. če je $g(G)geq 5$ in graf bodisi ne vsebuje nobenega cikla dolžine $6$ bodisi je $d leq 6$. Nekateri $d$-regularni grafi lahko imajo kljub velikemu $d$ majhno b-kromatično število (npr. dvodelni graf $K_{d,d}$). Dokazali bomo, da velikost b-kromatičnega števila $d$-regularnih grafov, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, linearno narašča z velikostjo $d$. Za regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla in imajo $mathrm{diam}(G) geq 6$, prav tako velja, da je $varphi(G)=d+1$. Enako velja tudi za vse regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, njihova vozliščna povezanost pa je $kappa(G) leq frac{d+1}{2}$. Nazadnje bomo dokazali še, da obstajajo le štirje kubični grafi, za katere je $varphi(G) leq d$, eden izmed njih je Petersenov graf. V zadnjem poglavju bomo obravnavali b-barvanja grafovskih produktov, in sicer kartezičnega, krepkega, leksikografskega in direktnega. V primeru kartezičnega in direktnega produkta je b-kromatično število navzdol omejeno z $max left{varphi(G), varphi(H) right}$, v primeru krepkega in leksikografskega produkta pa je spodnja meja enaka $varphi(G) cdot varphi(H)$. Za vsak produkt posebej bomo podali še zgornjo mejo b-kromatičnega števila. Določili bomo še nekatere natančne vrednosti b-kromatičnega števila grafovskih produktov, pri čemer bodo posamezni faktorji enaki potem, ciklom, zvezdam, v nekaterih primerih pa bo eden izmed faktorjev celo poljuben graf.
Ključne besede: b-barvanje, b-kromatično število, NP-poln problem, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici