| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZUNANJA TRGOVINA V JUGOVZHODNI EVROPI
Ana Vrečer, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zunanja trgovina je trgovina med državami in je zelo pomembna in koristna za vse države. Države Jugovzhodne Evrope so skozi zgodovino šle preko mnogih sprememb, kar je vplivalo na njihov razvoj. V 90. letih 20. stoletja so države iz socialistične družbene ureditve prešle na demokratično. To so bile države na prehodu oziroma v tranziciji. Cilj je bil, da se uvede tržno gospodarstvo in privatizacija. Gre za gospodarsko manj razvite dežele, vendar se počasi in vztrajno razvijajo ter sledijo ostalim evropskim državam. Zunanja trgovina je zanje zelo pomembna, saj gre za relativno manjše države, ki vseh dobrin ne proizvedejo same in so tako odvisne od uvoza. Prav zaradi tega je skupna vrednost uvoza mnogo višja od skupne vrednosti izvoza. Preko zunanje trgovine so te države povezane s tujino. Analizirane države menjujejo s skoraj vsemi evropskimi državami, še posebej z Italijo, Nemčijo, Rusijo in sosednimi državami, ki so nekoč pripadale skupni državi Jugoslaviji.
Ključne besede: Zunanja trgovina, zakon komparativnih prednosti, Jugovzhodna Evropa, gospodarski kazalniki, izvoz, uvoz, trgovinski partnerji.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1034; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (926,96 KB)

3.
Kriminaliteta in migracije Jugovzhodne Evrope : diplomsko delo
Matic Volk, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: migracije, kriminaliteta, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 1055; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (861,42 KB)

4.
BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Janja Plavčak, 2016, diplomsko delo

Opis: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Ključne besede: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 685; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (962,67 KB)

5.
Taksonomsko-Morfološka analiza mačjih ušes iz oblikovnega kroga ophrys holosericea agg. v sloveniji, istri in kvarneru
Nika Pavlec, 2019, magistrsko delo

Opis: S pomočjo klasične morfometrije cvetov in ob uporabi multivariantnih statističnih metod smo analizirali cvetove petih taksonov iz oblikovnega kroga čmrljelikega mačjega ušesa (Ophrys holosericea agg.). Morfološko smo ovrednotili cvetove tipske podvrste (O. holosericea s.s.) in jih primerjali s taksoni: O. holosericea subsp. untchjii, O. holosericea subsp. medea, O. cf. serotina in O. holosericea subsp. tetraloniae. Območje raziskave zajema področja Slovenije in Hrvaške. Analizirali smo cvetove iz 18 lokacij. Korelacijski testi so bili izvedeni na podlagi 19 bioklimatskih spremenljivk in prve glavne morfološke komponente. Rezultati so pokazali, da devet bioklimatskih spremenljivk statistično značilno vpliva na velikost in obliko cvetov. Dokazali smo, da na opazovane morfološke znake cvetov, ki se uporabljajo za razlikovanje taksonov Ophrys holosericea, vplivajo lokalne podnebne razmere. Pokazali smo tudi, kako težko je razmejiti taksone na podlagi 19 morfoloških znakov cvetov. Prav zato bi morali pri določanju taksonov iz rodu Ophrys upoštevati ekološke pogoje posameznih lokacij.
Ključne besede: Ophrys holosericea, Jugovzhodna Evropa, morfometrija, podnebje, klinalna variabilnost
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 50; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici