| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODOBA ZGODOVINE JUDOVSTVA V ČASU JOŽEFA FLAVIJA
Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo

Opis: Judovska zgodovina že sama po sebi predstavlja nekaj mističnega, neraziskanega. Še posebej, ko je govora o judovski zgodovini 1. stoletja n. š. Glavni namen diplomske naloge je analizirati judovsko zgodovino tega časa predvsem na področju rimske province Judeje ter predstaviti razvoj judovstva skozi oči sodobnika, judovskega zgodovinarja in pisatelja, Jožefa Flavija. Današnje območje Palestine je bilo v začetku 1. stoletja n. š. samostojna judovska država, ki pa je bila kmalu vključena v Rimsko cesarstvo. Judje so tako izgubili naprej teritorialno neodvisnost, sčasoma pa so bili podvrženi še kulturni, gospodarski in verski nadvladi Rimljanov. Glavni vir za preučevanje tega obdobja judovske zgodovine so dela judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Flavij pa ni bil samo judovski zgodovinar in pisatelj; bil je poveljnik judovske vojske v Galileji v velikem judovskem uporu v letih 66—73, ki je bil med uporom zajet in je tudi nastopil v vlogi tolmača pri rimskem cesarju Vespazijanu. Pod pokroviteljstvom flavijske dinastije je v Rimu napisal štiri dela, v katerih opisuje zgodovino judovstva do konca velikega upora leta 73. Njegova dela tako predstavljajo temeljni vir za preučevanje judovske zgodovine na področju Judeje in bližnjih območij v 1. stoletju n. š.
Ključne besede: Judovstvo, Jožef Flavij, 1. stoletje n. š., judovski upor, judovska zgodovina
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2223; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (887,71 KB)

2.
Judje na Slovaškem
2015, katalog

Ključne besede: Bratislava, Judje, Judovska kultura, Kulturna zgodovina, muzeji, Razstavni katalogi, Zgodovina
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 375; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Judje v srednjeveških mestih Maribor in Erfurt
Samantha Roškar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Judov v mestih Maribor in Erfurt v srednjem veku. Poleg smiselnega uvoda o razvoju in nastanku obeh srednjveških mest je del naloge posvečen primerjalni analizi judovskega položaja v obeh mestih. Izpostavljene so ključne tematike, kjer se kažejo podobnosti in razlike med obema obravnavanima judovskima skupnostima. Specifično se magistrsko delo ukvarja še z raziskavo vzorca judovske naselitve v mestih Maribor in Erfurt. Nadalje so analizirane različne perspektive judovskega položaja v obeh mestih. Eden izmed ključnih ciljev, ki predstavlja sklepni del naloge, je ugotoviti podobnosti in razlike med mariborskimi in erfurtskimi Judi. Judje so kot etnična skupnost sooblikovali zgodovino na slovenskem ozemlju kot tudi drugod, kar jasno pokaže primer Erfurta, ki je premogel številčnejšo judovsko skupnost v primerjavi z Mariborom. Ponovni pojav Judov v 9. in 10. stoletju se povezuje predvsem z dobro prepredeno trgovsko mrežo, ki je botrovala nastanku številnih judovskih krajev in oblikovanju močnih judovskih skupnosti z lastno politično in pravno samoupravo. Le-te so bile pomemben faktor gospodarskega razvoja vse do množičnih izgonov v 15. stoletju. Nedvomno sta judovski skupnosti v Mariboru in Erfurtu odličen pokazatelj hitrega gospodarskega razvoja, številnih privilegijev (predvsem v korist vladarjev), značilne strukture judovskih občin in najstarejših navad ter običajev Judov na evropskih tleh.
Ključne besede: Maribor, Erfurt, Judje, judovska občina, zgodovina, srednji vek, srednjeveška mesta, nastanek mesta, gospodarstvo, pravni položaj, vsakdanjik
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici