1. Poznavanje zgodovine juda med slovenskimi judoistiTina Pestotnik, 2022, diplomsko delo Opis: Judo je borilna veščina, ki izvira iz Japonske, danes pa je razširjena po petih celinah in več kot 200 državah. Po podatkih Mednarodne judo zveze se s tem športom ukvarja med 8 in 9 milijonov ljudi. Judo je leta 1882 ustanovil Jigoro Kano. Na začetku je bila borilna veščina zasnovana kot samoobramba in izobraževalni sistem, s katerim bi razvijali fizične, moralne in intelektualne sposobnosti. Poučeval naj bi se v treh oblikah: randori, kate in mondo. V ta šport so bile že od začetka vključene tudi ženske, vendar v omejeni obliki. Zgodovina juda je pomemben del športa in tradicije, zato bi jo kot osnovo moral usvojiti vsak judoist. Poznavanje zgodovinskih dosežkov in dogodkov, ki so privedli do juda, kot ga poznamo danes, je osnova za rast in nadaljnji razvoj tega športa.
Diplomsko delo je sestavljeno iz predstavitve juda, Jigora Kana, začetkov juda, prvih tekmovanj in sodniških pravil, začetka in razvoja juda v Sloveniji, vključevanja žensk in oseb s posebnimi potrebami v judo ter manj poznanih oblik juda – kat. Na koncu so predstavljeni najpomembnejši judoisti in nosilci najvišjih pasov v Sloveniji in svetu. V empričnem delu je na podlagi ankete z vprašalnikom podana interpretacija rezultatov.
Ključne besede: judo, zgodovina juda, Jigoro Kano
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 68; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,05 MB) |
2. Management kakovosti v športuAlen Vučina, 2022, diplomsko delo Opis: Z visoko kakovostjo storitve lahko organizacija doseže dobre rezultate in poveča svojo poslovno moč. Nič drugače ni v športnih organizacijah, kjer se kakovost storitev kaže v športnih dosežkih kot so število osvojenih medalj oziroma lovorik. Ravno zaradi tega, je management kakovosti potrebno obravnavati kot ključni del poslovnih strategij v športnih organizacijah.
Šport ima v našem vsakdanjem življenju pomembno vlogo. Izboljšuje namreč naše zdravje, uči nas novih veščin, razvija našo samozavest ter izboljšujemo pripravljenost in usposobljen za delo v timu. Za kakovostno in uspešno delovanje športnega sistema, je pomembno, da je le-ta skrbno zasnovan in organiziran, tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni. Namreč le nenehna in aktivna vlaganja v šport spodbujajo ukvarjanje ljudi s športom na rekreativni ali profesionalni ravni.
V diplomski nalogi smo predstavili management kakovosti v športu ter podrobneje raziskali in analizirali kakovost priprav športnikov pod okriljem Judo zveze Slovenije na velika tekmovanja, kot so evropska, svetovna prvenstva in olimpijske igre. Področje kakovosti v športu je manj raziskano področje, ki pa lahko pomembno prispeva k razvoju slovenskih judoistov, ki pa še zdaj sodijo v sam svetovni vrh. Judo v Sloveniji predstavlja najbolj trofejen šport kadar je govora o medaljah iz poletnih Olimpijskih iger.
Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela. V prvem smo predstavili teoretične osnove managementa kakovosti v športu. Opredelili smo management v športu, deležnike managementa v športu ter opisali delo športnega managerja. Opredelili smo tudi kaj kakovost sploh je, in kaj kakovost predstavlja v športnih organizacijah oziroma pri športnem treningu. V drugem delu pa smo teorijo, ki smo jo preučili v prvem delu, sistematično povezali z raziskovalnim delom. Raziskovalni del vsebuje podroben prikaz zaključnih priprav Judo zveze Slovenije ter analizo vprašanj iz anketnega vprašalnika o kakovosti priprav in predlogo za možno izboljšanje kakovosti priprav, ki je bil razdeljen predstavnikom slovenske judo reprezentance v sezoni 2022/23 v starostnih skupinah kadetov, mladincev ter članov.
Ključne besede: Management športa, kakovost v športu, judo, priprave na tekmovanja, Judo zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 213; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. Moderna zgodovina judaRok Drakšič, 2021, diplomsko delo Opis: Judo je borilni šport, ki je del olimpijske družine od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964. V zadnjih desetletjih je judo doživel silovit razvoj, prisoten pa je v skoraj vseh državah sveta. O tem govori tudi podatek, da se svetovnih prvenstev v judu redno udeležujejo tekmovalci iz več kot 150 držav, po nekaterih podatkih pa judo trenira okoli 25 milijonov ljudi po vsem svetu. V nekaterih državah, npr. v Rusiji, Franciji, Južni Koreji ter seveda na Japonskem, kjer je judo eden najpopularnejših športov, je judo del učnega načrta in se ga poučuje v osnovnih šolah.
Začetki juda segajo v 19. stoletje, ko je Japonec Jigoro Kano iz ju-jitsuja izpeljal novo borilno veščino. Njegova želja, da bi bil judo eden izmed vodilnih borilnih športov, se je uresničila, v tej diplomski nalogi pa bom pojasnil, kako je do tega prišlo.
Na začetku diplomske naloge bo poudarek na začetkih juda ter na njegovem razvoju in vedno večji popularnosti skozi leta. S širjenjem juda po svetu je ta borilna veščina v šestdesetih letih prejšnjega stoletja našla pot tudi v Slovenijo. V diplomski nalogi bom zato opisal zgodovino slovenskega juda od začetkov pa do današnjih dni, ko imamo v Sloveniji aktivnih 76 judo klubov ter okoli 5000 tekmovalcev. Po dosežkih od leta 2002, ko je Slovenija po zaslugi Petre Nareks in Raše Srake Vukovič osvojila prvi kolajni na članskih evropskih prvenstvih, do prve olimpijske medalje Urške Žolnir v Atenah 2004 ter danes, ko se niz osvajanja olimpijskih kolajn od leta 2004 ni prekinil, lahko judo uvrstimo med najuspešnejše športe v Sloveniji.
Ključne besede: judo, razvoj juda, Jigoro Kano, zgodovina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šoleMojca Antolinc, 2020, magistrsko delo Opis: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Ključne besede: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1058; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,62 MB) |
5. Športna prehrana in zbijanje kilogramov v borilnih veščinah: analiza judoistovAljaž Sedej, 2020, diplomsko delo Opis: Športna prehrana je v vrhunskem športu eden od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Brez ustrezne športne prehrane lahko pride do prehitrega konca športne kariere zaradi poškodbe, v večini primerov pa slaba prehrana vrhunskega športnika vpliva na njegove rezultate. Dva od ključnih elementov športne prehrane sta načrt prehranjevanja športnika in regeneracija športnika po treningu ali tekmi.
Judo je šport, pri katerem imajo vrhunski športniki veliko težav z vzdrževanjem teže. Te težave se pojavljajo že v starostni kategoriji kadetov (od 15 do 17 let), ko tekmovalci začnejo nastopati v evropskih pokalih in se njihova želja po doseganju rezultatov in dokazovanju bistveno poveča. Ključni problem, ki judoiste vedno znova pripelje do tega, da tik pred tekmo izgubljajo težo, je slaba vsakodnevna športna prehrana.
Športna prehrana mora biti prilagojena vsakemu tekmovalcu posebej, saj imajo tekmovalci različne okuse, prav tako pa tudi njihova telesa delujejo na različne načine. Prehranjevalni načrt mora biti pripravljen za različna obdobja, temeljiti pa mora tako na analizi športnikove prehrane kot nadzoru nad dodatki k prehrani (Książek, Kopeća & Słowińska-Lisowska, 2014).
Tako kot v večini borilnih športov tudi pri judu tekmovalci tik pred tekmo izgubljajo veliko količino kilogramov, predvsem z omejitvijo zaužite hrane in tekočine. Judoisti temu ne rečejo dieta, saj nimajo namena dolgoročno izgubiti nekaj kilogramov, temveč takemu početju rečejo »zbijanje« (ang. weight cutting). Ko judoisti uporabijo besedo zbijanje, mislijo na izgubo teže v nekaj dneh, in sicer s pomočjo različnih metod, ki pospešijo izgubo vode. Večina judoistov tako na primer uporablja finsko savno z namenom izgube dodatne teže. Med judoisti je precej priljubljena tudi »savna suit«, trenirka, ki je na notranji strani obložena s folijo in ne prepušča zraka, kar pospeši in poveča znojenje med aktivnostjo. Takšno zbijanje kilogramov se pojavlja pri večini borilnih veščin, pri katerih so skupine razdeljene na različne težinske kategorije, za tekmovalce pa je tovrstno zbijanje teže nekaj povsem običajnega (Antonio & Stout, 2001).
V zadnjem času so v judu precej popularni dodatki k prehrani, vendar njihovega jemanja ne priporočajo strokovnjaki za športno prehrano, temveč se zanje športniki odločijo sami.
Ključne besede: športna prehrana, zbijanje kilogramov, sindrom RED-S, borilna veščina, judo.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1104; Prenosov: 130
Celotno besedilo (728,81 KB) |
6. Analiza prehranske strategije za zbijanje telesne mase pri judoistih v kategoriji 16-20 letBlaž Fekonja, 2020, diplomsko delo Opis: Judo je tradicionalna japonska borilna veščina, ki od leta 1964 spada med olimpijske športe. Tekmovalci tekmujejo v kategorijah, ki so opredeljene s kilogrami telesne mase. Namen diplomske naloge je predstaviti prehranjevalne strategije oz. navade judoistov v obdobju od 16. do 20. leta starosti, s poudarkom na zmanjševanju telesne mase (v žargonu »zbijanju teže«, ang. »weight cutting«) pred tekmovanjem. Kategorija 16-20 let v judu predstavlja obdobje, ko športniki pričnejo z vrhunskim treningom. Ker se mnogo mladih športnikov ne zaveda pomena prehrane v vrhunskem športu, je bil namen raziskave opredelitev vloge prehrane v tem obdobju. Ocenili smo energijske ter hranilne potrebe športnikov v tem obdobju ter jih primerjali s prehranskimi strategijami, ki jih vidimo v praksi. Poudarek analize prehrane je bil predvsem na oceni strategij, ki jih judoisti uporabljajo v procesu zmanjševanja telesne mase pred tekmovanji in njihovo poznavanje ustrezne športne prehrane. Regulacija telesnih mas odraščajočih športnikov, ki prehajajo v obdobje vrhunske vadbe, je fiziološko zelo zahteven proces. Ugotovljeno je bilo, da nezadostna prehranska podpora, zlasti razvoj komponent sindroma relativnega energijskega pomanjkanja (ang. RED sindrome), negativno vpliva na psihofizično stanje športnika in tudi na njegovo rast ter razvoj v odraščajoči fazi življenja.
Ključne besede: Judo, zbijanje teže, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 628; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,48 MB) |
7. Razvoj juda v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNatalija Varga, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj juda predvsem v Prekmurju, kar je zelo zahtevna naloga, saj je na voljo zelo malo literature in malo še živečih oseb, s takratnega obdobja.
Na kratko je navedena zgodovina z začetki juda in nastankom juda ter zgodovina juda v Sloveniji.
Nadaljujem z razvojem juda v Lendavi, kjer se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi, glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za kvalitetno treniranje in velike prostorske stiske. Kljub težavam so trenirali, tekmovali, se izobraževali in tako trenerji kot tekmovalci so bili uspešni na svojih področjih.
Predstavila sem tudi Judo zvezo Slovenije, njen nastanek, komu smo lahko hvaležni, da poznamo judo takšnega kot je danes in dejstvo, da je judo edinstven šport, ki ni odvisen od nobenega drugega ali katerekoli druge športne zveze.
Pri judu je seveda potrebno omeniti etiko juda in discipliniranost. Povem lahko, da se z močno voljo in vztrajnostjo daleč pride, to vse nam povedo tudi načela juda.
Opisala sem, kako judo postane šport, razdelitev judo tehnik, mednarodna tekmovanja, judo pasove in na začetku diplomskega dela podala kratek opis Jigoro Kana ter opravljene intervjuje z najstarejšimi živečimi judoisti, ki so v 50-tih letih pripeljali judo v Prekmurje in s tem začeli oblikovati sekcije in pozneje judo klube.
Ključne besede: diplomske naloge, judo, razvoj juda, prva ustanovitev judo kluba, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 728; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. Zgodovina juda v PrlekijiPatrik Vojsk, 2018, diplomsko delo Opis: Judo se je v Prlekiji prvič pojavil prav kot sekcija Telesno vzgojnega društva Partizan Ljutomer ter se kot ena izmed najbolj uspešnih sekcij razvijal z vzponi in s padci vse do danes. V diplomskem delu smo osvetlili ključne dogodke in akterje ter rezultate skozi zgodovino. Opredelili smo se na raziskovanje klubov ter društev, strokovnega kadra v klubih in društvih, o dosegih nazivov »mojster juda«, o dobitnikih medalj iz državnih prvenstev Slovenije in bivše Jugoslavije, uradnih turnirjev pod okriljem evropske in mednarodne judo federacije ter o uvrstitvah v slovenskem ekipnem ligaškem sistemu.
Primerjali smo dosežene medalje po desetletjih, število nosilcev medalj med moškimi in ženskami ter število medalj doseženih na državni in mednarodni ravni. Vse podatke smo predstavili tudi s pomočjo grafov, tako za vsako desetletje posebej kot v primerjavi med desetletji.
Podatke za diplomsko delo smo črpali iz klubskega arhiva, arhiva judo zveze Slovenije, ustnih virov, publikacij, knjig, gradiv izdanih s strani judo zveze Slovenije in internetnih virov.
V diplomski nalogi smo obdelali podatke od leta 1962, saj se je judo takrat prvič pojavil v osrčju Prlekije pa vse do leta 2016.
Ključne besede: judo rezultati, zgodovina juda, judo Prlekija
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 796; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,01 MB) |
9. Pomen vadbe juda za razvoj otrokovih gibalnih kompetencJurij Planinšec, Uroš Kavčič, Črtomir Matejek, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih kompetencah med otroki, ki so vključeni v vadbo juda, v primerjavi z vrstniki, ki ne sodelujejo v nobeni športni dejavnosti. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali bo prišlo do razlik v telesnih značilnostih. V ta namen smo izvedli pedagoški eksperiment. Opravljen je bil na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu, ki je zajemal 54 otrok, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. V eksperimentalni skupini so sodelovali dečki, ki so bili vključeni v redno vadbo juda (27 otrok prvega, drugega in tretjega razreda), v kontrolni skupini (27 otrok prvega, drugega in tretjega razreda) so bili dečki, ki se niso udeleževali nobene organizirane športne vadbe, razen rednega pouka športa v šoli. Meritve so bile opravljene z desetimi testi gibalnih sposobnosti in dvema testoma antropometričnih značilnosti. Obe skupini sta bili testirani dvakrat, in sicer na začetnem testiranju in po treh mesecih na končnem testiranju. Podatki so bili obdelani z analizo kovariance. Rezultati kažejo, da je bila eksperimentalna skupina boljša v večini opravljenih testov gibalnih sposobnosti, v telesnih značilnostih pa pričakovano ni bilo razlik. Največje razlike v gibalnih sposobnostih se pojavljajo pri vzdržljivosti v moči trupa, eksplozivni moči nog, aerobni vzdržljivosti in koordinaciji gibanja vsega telesa. Nekoliko manjše razlike se kažejo pri gibljivosti in ravnotežju. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je vadba juda pri otrocih pomembna za razvoj njihovih gibalnih kompetenc.
Ključne besede: judo, otroci, športna vadba, gibalne sposobnosti, telesna pripravljenost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1113; Prenosov: 116
Celotno besedilo (159,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Šport kot mehanizem za prevencijo nasilniške kriminalitete med mladimi : analiza primera judoistovAljaž Sedej, 2016, diplomsko delo Opis: Fizično nasilje je v družbi prisotno že od samega začetka, pravzaprav je sestavni del družbe. Z njim se srečujemo v družbi in v zasebnem življenju, v šoli, na zabavah in v družini. Cilj vsake družbe je najti mehanizme za čim učinkovitejšo preprečevanje nasilja. Vedno več je programov, s katerimi želi družba odvrniti nasilneže od kaznivih dejanj. Vendar pa nasilja iz družbe ni mogoče odpraviti v celoti, zato obstajajo tudi programi, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja.
V diplomskem delu smo se osredotočili na fizično nasilje med mladostniki. Prvi del diplomske naloge smo posvetili opredelitvi nasilja in opisu različnih oblik prevencije. Drugi del naloge predstavlja šport kot mehanizem za prevencijo nasilja. Zanimalo nas je, ali lahko uporabimo judo kot mehanizem za preprečevanje nasilja med mladimi. Judo vsebuje mnogo socialnih veščin, med katerimi je temeljno prav spoštovanje do drugih. Judo je šport, ki skozi trenažni proces uči judoiste, da postanejo dobri in spoštovani ljudje v družbi. To izhaja predvsem iz temeljnega načela juda, ki narekuje, da nasprotnika nikoli ne smemo poškodovati, temveč moramo izkoristiti njegovo silo, da bi ubranili sebe.
Z raziskavo smo dokazali, da se judoisti manj pogosto poslužujejo fizičnega nasilja kot sredstva za reševanje konfliktnih situacij.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, preprečevanje, šport, judo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1033; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,68 MB) |
