Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek v slovenščini: Magistrska naloga raziskuje različne modele managementa, ki se uporabljajo v treh nacionalnih judo zvezah: Judo zvezi Slovenije, Judo zvezi Finske in Judo zvezi Turčije. Namen raziskave je bil analizirati in primerjati pristope, organizacijske strukture ter ključne dejavnike delovanja in managementa neprofitnih športnih organizacij, pri čemer je fokus na razumevanju učinkovitega managementa in prilagajanja specifičnostim delovanja v lokalnih okoljih. V prvem delu naloge so predstavljeni teoretični koncepti neprofitnega managementa, vključno z managementom, financiranjem, organizacijsko kulturo in vplivom teh dejavnikov na delovanje športnih organizacij. V nadaljevanju teoretičnega dela, so opisane posebnosti neprofitnih organizacij v športu, kjer je poudarek na razvoju in promociji športa kot javnega dobrega, predvsem s pomočjo prostovoljcev in državnih podpor. V empiričnem delu smo izvedli analizo organiziranosti in delovanja izbranih judo zvez. Pri Judo zvezi Slovenije je raziskava pokazala močan poudarek na tradicionalnih vrednotah juda, vrhunskih rezultatih na največjih tekmovanjih in razvoju mladih športnikov. Judo zveza Finske se osredotoča na vključevanje širše skupnosti v dolgoročni razvoj športa, pri čemer se pogosto povezuje z drugimi reprezentancami ter z javnimi in zasebnimi partnerji. Judo zveza Turčije pa je v zadnjem desetletju doživela obsežne spremembe v strukturi in strategiji, saj s pomočjo državnega financiranja stremi k povečanju mednarodne konkurenčnosti. Njihov glavni izziv je, kako ponovno osvojiti olimpijsko medaljo. Na podlagi analize so v nalogi oblikovani ključni zaključki in priporočila, ki poudarjajo pomen prilagodljivega vodenja, učinkovite komunikacije ter zmožnosti povezovanja z lokalno skupnostjo in sponzorji. Raziskava ugotavlja, da je uspešnost neprofitnih športnih organizacij v veliki meri odvisna od sposobnosti vodij, da se prilagajajo specifičnim izzivom in priložnostim, ki izhajajo iz kulturnih, finančnih in institucionalnih razlik v posameznih državah.
Ključne besede: ŠPORT, NEPROFITNE ORGANIZACIJE, MANAGEMENT ŠPORTNIH ORGANIZACIJ, JUDO, MODELI MANAGEMENTA JUDO ZVEZ
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: Judo je borilna veščina, ki izvira iz Japonske, danes pa je razširjena po petih celinah in več kot 200 državah. Po podatkih Mednarodne judo zveze se s tem športom ukvarja med 8 in 9 milijonov ljudi. Judo je leta 1882 ustanovil Jigoro Kano. Na začetku je bila borilna veščina zasnovana kot samoobramba in izobraževalni sistem, s katerim bi razvijali fizične, moralne in intelektualne sposobnosti. Poučeval naj bi se v treh oblikah: randori, kate in mondo. V ta šport so bile že od začetka vključene tudi ženske, vendar v omejeni obliki. Zgodovina juda je pomemben del športa in tradicije, zato bi jo kot osnovo moral usvojiti vsak judoist. Poznavanje zgodovinskih dosežkov in dogodkov, ki so privedli do juda, kot ga poznamo danes, je osnova za rast in nadaljnji razvoj tega športa. Diplomsko delo je sestavljeno iz predstavitve juda, Jigora Kana, začetkov juda, prvih tekmovanj in sodniških pravil, začetka in razvoja juda v Sloveniji, vključevanja žensk in oseb s posebnimi potrebami v judo ter manj poznanih oblik juda – kat. Na koncu so predstavljeni najpomembnejši judoisti in nosilci najvišjih pasov v Sloveniji in svetu. V empričnem delu je na podlagi ankete z vprašalnikom podana interpretacija rezultatov.
Ključne besede: judo, zgodovina juda, Jigoro Kano
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 9540; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Judo je borilni šport, ki je del olimpijske družine od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964. V zadnjih desetletjih je judo doživel silovit razvoj, prisoten pa je v skoraj vseh državah sveta. O tem govori tudi podatek, da se svetovnih prvenstev v judu redno udeležujejo tekmovalci iz več kot 150 držav, po nekaterih podatkih pa judo trenira okoli 25 milijonov ljudi po vsem svetu. V nekaterih državah, npr. v Rusiji, Franciji, Južni Koreji ter seveda na Japonskem, kjer je judo eden najpopularnejših športov, je judo del učnega načrta in se ga poučuje v osnovnih šolah. Začetki juda segajo v 19. stoletje, ko je Japonec Jigoro Kano iz ju-jitsuja izpeljal novo borilno veščino. Njegova želja, da bi bil judo eden izmed vodilnih borilnih športov, se je uresničila, v tej diplomski nalogi pa bom pojasnil, kako je do tega prišlo. Na začetku diplomske naloge bo poudarek na začetkih juda ter na njegovem razvoju in vedno večji popularnosti skozi leta. S širjenjem juda po svetu je ta borilna veščina v šestdesetih letih prejšnjega stoletja našla pot tudi v Slovenijo. V diplomski nalogi bom zato opisal zgodovino slovenskega juda od začetkov pa do današnjih dni, ko imamo v Sloveniji aktivnih 76 judo klubov ter okoli 5000 tekmovalcev. Po dosežkih od leta 2002, ko je Slovenija po zaslugi Petre Nareks in Raše Srake Vukovič osvojila prvi kolajni na članskih evropskih prvenstvih, do prve olimpijske medalje Urške Žolnir v Atenah 2004 ter danes, ko se niz osvajanja olimpijskih kolajn od leta 2004 ni prekinil, lahko judo uvrstimo med najuspešnejše športe v Sloveniji.
Ključne besede: judo, razvoj juda, Jigoro Kano, zgodovina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2022; Ogledov: 888; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Športna prehrana je v vrhunskem športu eden od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Brez ustrezne športne prehrane lahko pride do prehitrega konca športne kariere zaradi poškodbe, v večini primerov pa slaba prehrana vrhunskega športnika vpliva na njegove rezultate. Dva od ključnih elementov športne prehrane sta načrt prehranjevanja športnika in regeneracija športnika po treningu ali tekmi. Judo je šport, pri katerem imajo vrhunski športniki veliko težav z vzdrževanjem teže. Te težave se pojavljajo že v starostni kategoriji kadetov (od 15 do 17 let), ko tekmovalci začnejo nastopati v evropskih pokalih in se njihova želja po doseganju rezultatov in dokazovanju bistveno poveča. Ključni problem, ki judoiste vedno znova pripelje do tega, da tik pred tekmo izgubljajo težo, je slaba vsakodnevna športna prehrana. Športna prehrana mora biti prilagojena vsakemu tekmovalcu posebej, saj imajo tekmovalci različne okuse, prav tako pa tudi njihova telesa delujejo na različne načine. Prehranjevalni načrt mora biti pripravljen za različna obdobja, temeljiti pa mora tako na analizi športnikove prehrane kot nadzoru nad dodatki k prehrani (Książek, Kopeća & Słowińska-Lisowska, 2014). Tako kot v večini borilnih športov tudi pri judu tekmovalci tik pred tekmo izgubljajo veliko količino kilogramov, predvsem z omejitvijo zaužite hrane in tekočine. Judoisti temu ne rečejo dieta, saj nimajo namena dolgoročno izgubiti nekaj kilogramov, temveč takemu početju rečejo »zbijanje« (ang. weight cutting). Ko judoisti uporabijo besedo zbijanje, mislijo na izgubo teže v nekaj dneh, in sicer s pomočjo različnih metod, ki pospešijo izgubo vode. Večina judoistov tako na primer uporablja finsko savno z namenom izgube dodatne teže. Med judoisti je precej priljubljena tudi »savna suit«, trenirka, ki je na notranji strani obložena s folijo in ne prepušča zraka, kar pospeši in poveča znojenje med aktivnostjo. Takšno zbijanje kilogramov se pojavlja pri večini borilnih veščin, pri katerih so skupine razdeljene na različne težinske kategorije, za tekmovalce pa je tovrstno zbijanje teže nekaj povsem običajnega (Antonio & Stout, 2001). V zadnjem času so v judu precej popularni dodatki k prehrani, vendar njihovega jemanja ne priporočajo strokovnjaki za športno prehrano, temveč se zanje športniki odločijo sami.
Ključne besede: športna prehrana, zbijanje kilogramov, sindrom RED-S, borilna veščina, judo.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1599; Prenosov: 213
Celotno besedilo (728,81 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj juda predvsem v Prekmurju, kar je zelo zahtevna naloga, saj je na voljo zelo malo literature in malo še živečih oseb, s takratnega obdobja. Na kratko je navedena zgodovina z začetki juda in nastankom juda ter zgodovina juda v Sloveniji. Nadaljujem z razvojem juda v Lendavi, kjer se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi, glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za kvalitetno treniranje in velike prostorske stiske. Kljub težavam so trenirali, tekmovali, se izobraževali in tako trenerji kot tekmovalci so bili uspešni na svojih področjih. Predstavila sem tudi Judo zvezo Slovenije, njen nastanek, komu smo lahko hvaležni, da poznamo judo takšnega kot je danes in dejstvo, da je judo edinstven šport, ki ni odvisen od nobenega drugega ali katerekoli druge športne zveze. Pri judu je seveda potrebno omeniti etiko juda in discipliniranost. Povem lahko, da se z močno voljo in vztrajnostjo daleč pride, to vse nam povedo tudi načela juda. Opisala sem, kako judo postane šport, razdelitev judo tehnik, mednarodna tekmovanja, judo pasove in na začetku diplomskega dela podala kratek opis Jigoro Kana ter opravljene intervjuje z najstarejšimi živečimi judoisti, ki so v 50-tih letih pripeljali judo v Prekmurje in s tem začeli oblikovati sekcije in pozneje judo klube.
Ključne besede: diplomske naloge, judo, razvoj juda, prva ustanovitev judo kluba, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 1041; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,04 MB)