Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Otto von Habsburg je bil človek, ki je nedvomno zaznamoval 20. stoletje. Rojen je bil kot prestolonaslednik Avstro-Ogrske zadnjemu cesarju in kralju Karlu in njegovi ženi Ziti. Družbene in politične spremembe po 1. svetovni vojni so iz nekdanje monarhije pregnale njegovo družino. Očeta je Otto izgubil že pri svojih desetih letih, vendar ga je mama Zita vzgajala kot bodočega vladarja. Vzpon nacionalsocializma je preprečil Ottove ambicije, saj je njegov politični cilj postala borba proti nacizmu. S svojim delovanjem je uspel rešiti več tisoč življenj, obenem pa se je tudi sam zopet znašel na begu pred nacisti. V času 2. svetovne vojne se je ustalil v ZDA in od tam politično deloval za osvoboditev Avstrije in Madžarske. V veliko pomoč pri njegovem udejstvovanju mu je bil tudi predsednik Roosevelt. V dobrih odnosih je bil tudi z britanskim premierjem Churchillom, ki je podpiral njegov, kasneje neuspeli koncept ustanovitve Podonavske federacije. Po vojni v Avstriji še vedno ni bil zaželjen, zato je veliko potoval in postal iskan predavatelj, pisatelj in publicist. Njegova želja in življenjsko poslanstvo je ostala politika. V 70. letih je postal predsednik Mednarodne panevropske unije in si prizadeval za padec komunizma ter združitev Evrope. Leta 1979 je postal evropski parlamentarec, kjer je aktivno uresničeval svoje panevropske cilje in z njimi seznanjal tudi ostale parlamentarce. Kljub temu da je bil nesojeni cesar, se je v evropskem parlamentu udejstvoval za narode nekdanje monarhije. Znotraj parlamenta je pripomogel k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Aktivno se je zavzemal tudi za mednarodno priznanje in integracijo teh držav v evropske institucije.
Ključne besede: Otto von Habsburg, Avstro-Ogrska, Avstrija, Madžarska, Panevropa, Evropski parlament, južni Slovani.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2246; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,20 MB)