| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGERSKI VIDIKI RAZLIČNIH NAČINOV OSVAJANJA TUJIH TRGOV - PRIMER PODJETJA X
Iztok Snežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati možne načine vstopa na tuje trge. Glede na dosedanje izkušnje, predvsem pa na zmogljivosti in omejitve podjetja ter ravnanje tekmecev smo želeli izpostaviti več načinov vstopa in med njimi poiskati najbolj primernega. Pojasnil sem tudi namen tržnih raziskav in definirati ciljno tržišče Podjetja X. Pregledali smo glavne značilnosti, prednosti in slabosti sistema joint venture, kjer gre za združevanje podjetij. Opredelili smo razloge, zakaj za naše Podjetje X to ne bi bila najbolj optimalna izbira v tem trenutku. Opisali smo strategijo kadrovanja, vzpostavljanja celotnega sistema podjetja in opredelili povezave in sodelovanje z matičnim podjetjem. Na podlagi izračunov in predvidenih finančnih projekcij, ki temeljijo tako na preteklih bogatih izkušnjah, kot na raziskavi Poljskega tržišča podajamo sklep o odločitvi za managersko strategijo, ki bi bila najbolj primerna za vstop na novo tržišče. V času gospodarske rasti smo bili mnogo bolj optimistični in omejitev ter tveganj je bilo manj, tako da bi se v tistem času verjetno odločili za drugačen način vstopa. Verjetno bi se zavzeli za ustanovitev lastnega podjetja, brez predhodnega predstavništva. V primeru, da bi našli podjetje z enako strategijo in kulturo, pa bi predlagali združitev ali pa nakup večinskega dela tega podjetja. Smatramo, da je analiza trga pomembna za ugotavljanje profitabilnosti na tujem trgu, vendar je pomembno vprašanje, v katerem časovnem obdobju je raziskava opravljena. Svetovna gospodarska kriza je odličen primer. Predstavnik lahko skrbi za majhne posle in odpira vrata velikim. Zato smo se odločili za predstavnika, katerega bomo kar se da podprli finančno, z know-howom, z vso fleksibilnostjo in pripravljenostjo, kar jo premoremo. Predvidevamo, da bomo uspeli in da bomo dosegali dolgoročni profit. Glede na razmere čez dve leti se bomo pa odločili, ali gremo s predstavnikom na čelu ustanoviti samostojno podjetje, ki bo kupovalo in prodajalo material za svoje ime in svoj račun ter imelo lastno proizvodnjo. Prepričani smo, da je način vstopa, ki smo ga izbrali, prava odločitev v danih okoliščinah, saj odpira vrata na nov trg z razmeroma nizkimi stroški in takojšnjimi poslovnimi rezultati, medtem ko imamo osnovo za ustanovitev lastnega podjetja po že uspešnem ključu
Ključne besede: tuji trgi, joint venture, predstavništvo, ustanovitev lastnega podjetja, agent
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (660,71 KB)

2.
KITAJSKA, PRILOŽNOST ALI TVEGANJE ZA NEMŠKO AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMER BMW
Tine Grmek, 2014, diplomsko delo

Opis: Nemška avtomobilska industrija je zelo pomembna za nemško gospodarstvo in zaposlovanje. Pomembni avtomobilski trgi za nemško avtomobilsko industrijo so poleg evropskega in ameriškega, še kitajski. Kitajska ima visoko gospodarsko rast in z njo se povečuje tudi povpraševanje po avtomobilih. Večina kitajskih proizvajalcev avtomobilov je v državni lasti. Ker kitajskim proizvajalcev manjkajo izkušnje, se združujejo v »Joint Venture« z mednarodnimi proizvajalci vozil. Kitajski trg ima vedno večjo kupno moč in kadar se Kitajec odloči za nakup avtomobila želi nekaj konkretnega, zato so nemški avtomobili zelo priljubljeni. Na kitajskem se tudi veliko pričakuje od električnega avtomobila, saj bi pri proizvodnji le teh kitajski proizvajalci imeli konkurenčno prednost pred mednarodnimi proizvajalci, saj imajo veliko izkušenj z proizvodnjo baterij. V diplomskem seminarju je predstavljena tudi ena najuspešnejši globalnih znamk BMW in njeno sodelovanje z Brilliance na kitajskem trgu.
Ključne besede: nemška avtomobilska industrija, Joint Venture, kitajski proizvajalci vozil, kitajski avtomobilski trg, BMW
Objavljeno: 08.08.2014; Ogledov: 966; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (776,67 KB)

3.
STRATEGIJE STRATEŠKIH ZAVEZNIŠTEV PODJETIJ NA GLOBALNEM TRGU
Sonja Štibler, 2013, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je zelo zapleten pojav, ki sili podjetja k hitrejšemu spreminjanju in prilagajanju svojemu okolju. Da pa lahko podjetja to realizirajo, morajo imeti potrebne vire in zmožnosti, ki jim dajejo potrebne konkurenčne prednosti pred konkurenti. Strateška zavezništva so definirana kot združevanje virov in sposobnosti dveh ali več podjetij z namenom doseganja skupnih ciljev kot tudi ciljev vsakega posameznega partnerja. Vsako podjetje, ki vstopa v strateško zavezništvo, ima za to svoje motive, ki se običajno nanašajo na krepitev razvojne zmožnosti in konkurenčnosti podjetja. Najpogosteje uporabljena oblika strateških zavezništev so joint venture podjetja, pri katerih gre za kapitalsko obliko strateškega zavezništva z ustanovitvijo skupnega podjetja. Pri oblikovanju strateških zavezništev je najpomembnejše, da pravilno oblikujemo in izvajamo osnovno strategijo strateškega zavezništva. Paziti moramo tudi na izbiro primernega partnerja, ki mora imeti komplementarna znanja, kooperativno kulturo, kompatibilne cilje in sorazmerno raven tveganja, ki je vključeno v zavezništvo. Pomembno pa je tudi, da strateško zavezništvo pravilno upravljamo in nadzorujemo. Na drugi strani pa lahko do prenehanja zavezništev pride zaradi izteka zavezniške pogodbe, združitve ali prevzema partnerja, spremembe dejavnosti, sporazumne prekinitve itd. Uspešnost strateškega zavezništva lahko merimo z objektivnimi ali subjektivnimi merili. Na podlagi raziskave izbranih primerov strateških zavezništev smo ugotovili, da so najpogostejši razlogi za neuspešnost prikriti nameni pri vstopu v strateško zavezništvo, nekompatibilni cilji in kultura, nezadostna in neprimerna komunikacija itd. Na koncu smo podali še smernice za snovanje in upravljanje strateških zavezništev kot lastno sintezo spoznanj iz teoretičnega in empiričnega raziskovanja.
Ključne besede: globalizacija, strateška zavezništva, motivi strateških zavezništev, uspešnost strateškega zavezništva, prenehanje strateškega zavezništva, joint venture podjetja
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1599; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (655,91 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici