| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DELOVANJE JEZUITOV V PROTIREFORMACIJI IN NJIHOV VPLIV NA PRENOVO CERKVE
Damjana Vršič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje jezuitov v njihovem začetnem obdobju, to je od začetka 16. stoletja do ukinitve reda leta 1773. Poudarek naloge je na obdobju reformacije, protireformacije in prenove cerkve, kjer je prikazan pomemben vpliv jezuitov v tistem času. Prostorsko je naloga opredeljena predvsem na notranjeavstrijske dežele, s poudarkom na slovenskem geografskem prostoru. S prihodom protestantov so bile takratne cerkvene razmere močno razburkane. Jezuitski red je bil tisti, ki je poskušal te razburkane vode pomiriti in povrniti ugled katoliški cerkvi. Pomembno vlogo so imeli jezuiti tudi na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in misijonskem področju, kjer so pomembno vplivali na širjenje katoliške vere in izobrazbe. Omeniti velja tudi veliko število pomembnih slovenskih jezuitov, ki so delovali na področju znanosti in kulture ter tako pustili močan pečat v zgodovini in napredku tedanjega časa. Diplomska naloga je povzetek literarnih virov delovanja jezuitov in njihovega vpliva na prenovo cerkve s poudarkom na slovenskih deželah.
Ključne besede: jezuiti, Ignacij Loyolski, Družba Jezusova, protireformacija, Tridentinski koncil
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 3529; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

3.
OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANES
Špela Jaušovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Ključne besede: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 1634; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1239; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

5.
PRISOTNOST KATOLIŠKE CERKVE V DALJNOVZHODNI AZIJI DO ZGODNJEGA 17. STOLETJA
Damjan Zemljič, 2016, diplomsko delo

Opis: V 15. stoletju so se pričele razmere v Evropi spreminjati, saj je prihajalo do razpadanja starega sistema in pričeli so se kazati zametki modernih državnih struktur. Portugalci in Španci so pričeli z odkrivanjem novih pomorskih poti v Azijo in s tem so odkrivali tudi nova neodkrita ozemlja. Pri njihovih odkritjih in kasneje naseljevanjih jim je bila v veliko pomoč katoliška cerkev. V diplomskem delu je predstavljeno pokristjanjevanje v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Posebej je opisano delovanje jezuitov, ki so imeli vodilno vlogo pri pokristjanjevanju narodov v Aziji. Jezuiti so uvedli nove metode pri pokristjanjevanju. Kot inovator pri pokristjanjevanju je predvsem prednjačil Frančišek Ksaver, kateri je bil začetnik misijonarskega delovanja v Aziji. Veliko vlogo pri delovanju misijonarjev sta imela tudi njegova naslednika Alessandro Valignano in Matteo Ricci.
Ključne besede: Katoliška cerkev v Aziji, jezuiti, misijonarstvo, pokristjanjevanje, Frančišek Ksaver
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnost
Borut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 429; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici