| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODLOČANJE PO VEČ KRITERIJIH HKRATI O TURISTIČNIH STORITVAH
Andrej Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati odločitvene procese ter uporabnosti metod za odločanje po več kriterijih hkrati. Teoretični del opisuje področje kulturnega turizma in znotraj njega področje izobraževalnega turizma, ki ga predstavljamo. Del možne ponudbe izobraževalnega turizma nato v obliki treh različnih jezikovnih tečajev na praktičnem primeru tudi predstavimo. V drugem delu teoretičnega dela pa podrobneje opisujemo metode za določanje uteži kriterijev in merjenje vrednosti alternativ, ki temeljijo na ordinalni (SMARTER) in intervalski (SWING) skali. Vrednosti alternativ smo merili z neposrednim vnosom in uporabo vrednostnih funkcij.
Ključne besede: odločanje, kriteriji odločanja, alternative, večkriterijsko odločanje, kulturni turizem, izobraževalni turizem, jezikovni tečaji, praksa v tujini, Web - HIPRE
Objavljeno: 21.06.2010; Ogledov: 1900; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (719,78 KB)

2.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 615; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici