1. Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem slovensko-madžarskem območjuSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek predstavlja vključenost in udejanjanje identitetne vloge socialnozvrstnih različic slovenskega jezika pri pouku slovenščine na podlagi analize ciljev, vsebine in standardov znanja gimnazijskega učnega načrta, dvojezičnega gimnazijskega učnega načrta ter katalogov znanj za slovenščino v strokovnih srednjih šolah, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati študije primera in primerjalna analiza raziskave o rabi jezikov in njihovih različic med dijaki na dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji in srednji strokovni šoli.
Ključne besede: slovenščina, socialne zvrsti jezika, učni načrti, gimnazije, dvojezični učni načrti, katalogi znanj, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. INTERNACIONALIZMI V KULINARIKIKatja Krajnc, 2014, diplomsko delo Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj.
Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana.
Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina.
Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1679; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (2,92 MB) |
3. Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedjuMihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1204; Prenosov: 373
Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Jezik, družba in kultura : slovenščina v stiku z angleščinoNada Šabec, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorica obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu in v Sloveniji. Neposredni stik med slovenščino in angleščino pri ameriških in kanadskih Slovencih prikaže z dveh vidikov: družbenega oz. kulturnega in jezikoslovnega. V prvem delu predstavi splošno jezikovno stanje v Clevelandu (in delno v Washingtonu, D. C. in Torontu), pri čemer jo posebej zanimajo vprašanja jezikovnega ohranjanja in opuščanja, odnosa med stopnjo ohranitve materinščine in zavestjo o etnični pripadnosti ter vpliva izbranih zunajjezikovnih dejavnikov na jezikovno vedenje sodelujočih v raziskavi. Sledi primerjava rabe osebnih zaimkov za 2. osebo pri ogovarjanju sogovornika in govornih dejanj, kakršni so npr. komplimenti, da bi ugotovila, v kolikšni meri so jezikovne izbire govorcev odvisne od različnih kulturnih okolij, iz katerih le-ti prihajajo. Jezikoslovni del analize se osredotoča na sposojanje in kodno preklapljanje, pa tudi na vpliv angleščine v na videz enojezičnem diskurzu izseljencev. Ta se kaže predvsem na oblikoslovni ravnini, kjer se poenostavljajo, posplošujejo in celo opuščajo slovenski sklanjatveni vzorci, prisoten pa je tudi v skladnji, kjer se slovenski besedni red ponekod približuje angleškemu. Zadnji del je posvečen vedno močnejšemu vplivu angleščine na slovenščino v Sloveniji. Govora je o angleškem vplivu na leksikalni, sintaktični in medkulturni ravni.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, sociolingvistika, jezikovni stiki, jezikovna ohranitev, jezikovni odnosi, sposojanje, kodno preklapljanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2759; Prenosov: 249
Povezava na datoteko |
5. The linguistic situation among Slovenes in the U.S.A. : invited colloquium presented at the University of British Columbia, Department of Linguistics, Vancouver, 30th October 2009Nada Šabec, 2009, predavanje na tuji univerzi Ključne besede: jezikoslovje, angleščina, slovenščina, sociolingvistika, multikulturnost, jezikovni stiki, izposojenke, preklapljanje, medkulturna komunikacija, linguistics, English language, Slovene language, language contacts, cultural aspects, language maintenance, language attitudes, code switching, intercultural communication
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 3069; Prenosov: 38
Povezava na celotno besedilo |
6. Code-switchingNada Šabec, 2005, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: sociolingvistika, preklapljanje, bilingvizem, izbira jezika, jezikovni stiki, izposojanje, sociolinguistics, code-switching, bilingualism, code-mixing, borrowing, structural constraints, language contacts, language choice, language attitudes
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2305; Prenosov: 82
Povezava na celotno besedilo |
7. Borrowings in the English languageKatja Jug, 2009, diplomsko delo Opis: English is nowadays considered the most widespread language in the world and the biggest donor language as well. Many languages still borrow from English. However, English has borrowed thousands of words from foreign languages in the course of history as well. Language borrowing is a widespread sociolinguistics phenomenon in the development of language. The words which are transferred from one language into another are called borrowings or loanwords. In comparison with Middle and Modern English the Old English had been very flexible in coining new words from native word stock and at that time there was no need for the introduction of foreign words. However, later, the speakers found it easier to adopt already existing words than to coin new ones. One of the arguments in favour of borrowings was the enrichment of the language and the ability to express the most sophisticated ideas and concepts as classical languages were able to do. In comparison with some other European countries there has been relatively little opposition to borrowings in English. Latin and French have been the biggest suppliers of words into English in the course of history. Words from Latin which were introduced into Old and Middle English were chiefly associated with the spheres warfare, commerce, agriculture, food and those aspects of human life, in which the Romans were regarded as superior culture. Many Latin words associated to church and religious services were introduced into English via Celtic due to the acceptance of Christianity among the English. Even now, many scholars turn to Latin when they need a word for a new concept or invention. The influx of French words into English began with the Norman Conquest in 1066, when French replaced English in public spheres and became an official language of government, administration, courts and among the upper classes of Norman nobility. Until the Modern English period, English acquired a lot of expressions associated with government, administration, military affairs, law, art, science as well as those related to fashion, food and entertainment. Namely, French was considered the main language of culture, prestige and civilisation in the 18th and 19th centuries. During the Modern period of English from 1500 on the influx of foreign words into English has continued, but English tends to borrow from less and less known languages, even exotic languages. Borrowings that have been introduced into English up to now cover most aspects of human life, including politics, government, military, society, culture, art and religion. Mostly words related to exotic ideas, concepts and objects are borrowed. In other words, the nouns that do not originally come from Great Britain are borrowed more frequently. As far as the word class of borrowings is concerned the nouns and lexical words are borrowed more frequently than grammatical words. This can be explained by the chief causes of borrowing, namely the necessity of borrowings for designation of new things and the enrichment of vocabulary of the borrowing language. More than 50 percents of all English words are of Latin and French origin. The remainder includes native English words or words of Anglo-Saxon origin and words from other languages (Japanese, Chinese, Italian, Spanish, Scandinavian, German, Dutch, etc.). However, many of borrowings are not used in everyday speech, but rather restricted to certain technical language. Therefore the basic vocabulary consists predominantly of native English words.
Ključne besede: angleški jezik, sociolingvistika, jezikovni stiki, sposojenke
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 4743; Prenosov: 365
Celotno besedilo (601,43 KB) |
