SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPOSOJENKE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik danes velja za najbolj razširjen jezik na svetu in tudi največji darovalec besed. Veliko jezikov prevzema besede iz angleščine. Kakorkoli, angleščina je skozi zgodovino tudi prevzela na tisoče besed iz tujih jezikov. Prevzemanje besed je zelo razširjen sociolingvistični pojav v razvoju jezika. Besede, ki so prenesene iz enega jezika v drugega, se imenujejo sposojenke. Stara angleščina je bila v primerjavi s srednjo in moderno angleščino dovolj okretna in sposobna izpeljati nove besede iz domačega besednega zaklada. Pozneje pa se je govorcem zdelo lažje prevzeti že obstoječe besede, kot pa ustvarjati nove. Eden izmed argumentov, ki govori v prid sposojenkam je obogatitev jezika in sposobnost izražati izpopolnjene ideje in koncepte, tako kot so to sposobni izražati klasični jeziki. Pravzaprav je bilo v angleščini v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki dokaj malo nasprotovanja sposojenkam. Latinščina in francoščina sta v vsej zgodovini prispevali največ besed v angleški jezik. Besede iz latinščine, ki so vstopile v staro in srednjo angleščino, so bile v glavnem povezane s področji vojskovanja, trgovanja, kmetijstva, hrane in s tistimi področji človekovega živjenja, kjer so bili Romani vzor kot višja kultura. Veliko latinskih izrazov s področja cerkve in duhovnih dejavnosti je bilo v angleščino sprejetih preko keltskega jezika in na račun krščastva, ki so ga sprejeli Angleži. Še vedno se mnogi učenjaki obrnejo k latinščini, ko potrebujejo izraz za nov koncept ali izum. Pritok besed iz francoščine v angleščino se je začel po normanski osvojitvi leta 1066, ko je francoščina nadomestila angleščino v javnosti in postala uraden jezik vlade, uprave, sodišč in višji normaskih slojev. Vse do časa moderne angleščine je angleščina prevzela iz francoščine veliko izrazov, povezanih s področji vlade, uprave, vojaških zadev, zakona, umetnosti, znanosti, kot tudi mode, hrane in zabave. Francoščina je namreč v osemnajstem in devetnajstem stoletju veljala za jezik kulture, prestiža in civilizacije. V času moderne angleščine, od leta 1500 naprej, besede iz tujih jezikov še kar vstopajo v angleščino, vendar angleščina prevzema besede iz vse manj znanih, celo eksotičnih jezikov. Sposojenke, ki so prišle v angleščino do dandanes, pokrivajo večino področij človekovega življenja in delovanja, vključno s politiko, vlado, vojsko, družbo, kulturo, umetnost in religijo. Prevzete so predvem besede, ki so povezane z eksotičnimi idejami, koncepti in stvarmi oziroma imena stvari, ki so tujega izvora. Glede besedne vrste sposojenk je treba omeniti, da so samostalniki in samostalniške besedne zveze bolj pogoste kot slovnične besede. To je mogoče razložiti s pomočjo glavnih vzrokov za prevzemanje, in sicer s potrebo po sposojenkah za poimenovanje novih stvari in obogatitvijo besedišča tistega jezika, ki prevzema. Več kot 50 odstotkov vseh angleških besed je prevzetih iz latinščine in francoščine. Preostale besede so bodisi domače oziroma anglosaškega izvora ali pa prevzete iz drugih jezikov (japonščine, kitajščine, italijanščine, španščine, skandinavskih jezikov, nemščine, nizozemščine idr.). Velika večina sposojenk pa se vendarle ne pojavlja v vsakdanjem govoru oziroma so omejene na določen strokovni jezik. Osnovno besedišče angleščine še vedno sestavljajo večinoma domače oz neprevzete besede.
Ključne besede: angleški jezik, sociolingvistika, jezikovni stiki, sposojenke
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2686; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (601,43 KB)

2.
INTERNACIONALIZMI V KULINARIKI
Katja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Današnja kulinarična leksika je rezultat nenehnih komunikacijskih procesov ter kulturnih vzajemnih odnosov med različnimi narodi, ki so v vseh obdobjih zgodovine vodili v prevzemanje znanja in izkušenj. Zgodovina kulinarike je povezana z zgodovino stikov med ljudmi in narodi, v katerih so se ti – eni v večji in drugi v manjši meri – spoznavali in drug od drugega prevzemali tuja živila, jedi, prehranske navade, načine priprave hrane itn. Obenem s temi pa so prevzemali tudi poimenovanja zanje. Stiki med govorci različnih jezikov in njihovo medsebojno vplivanje je torej omogočilo spremembe v posameznih leksikalnih sestavih jezikov in končno njihovo približevanje. Vse to se odraža tudi v leksiki kulinarike, za katero lahko trdimo, da je internacionalizirana. Cilj te naloge je bil iz strokovnega jezika kulinarike izluščiti internacionalizme ter jih podrobneje raziskati. Pod internacionalizmom razumevamo ekvivalentne in formalno kongruentne interlingvalne enote s skupno etimologijo, ki jih najdemo v vsaj treh sodobnih jezikih in ki pripadajo najmanj dvema jezikovnima skupinama. Kot primerjalni jeziki so bili vzeti slovenščina, nemščina, italijanščina, francoščina in angleščina. Obdelani korpus obsega 506 internacionalizmov, ki so zbrani na podlagi primarnih virov, slovarjev in priročnikov. Kvantitativna analiza je pokazala, da so po strogih merilih povsem kongruentni in ekvivalentni samo 4 interleksemi, ob zanemaritvi pisave z veliko začetnico v nemščini je teh interleksemov 64. V vsaj treh jezikih je kongruentnih in ekvivalentnih 170 interleksemov, 259 pa zaradi izrazne strani v manj kot treh jezikih. Lažnih prijateljev sem našla 13.
Ključne besede: internacionalizmi, kulinarika, interleksem, etimologija, izvor interleksemov, kulinarični internacionalizmi, jezikovni stiki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
4.
5.
Jezik, družba in kultura
Nada Šabec, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu in v Sloveniji. Neposredni stik med slovenščino in angleščino pri ameriških in kanadskih Slovencih prikaže z dveh vidikov: družbenega oz. kulturnega in jezikoslovnega. V prvem delu predstavi splošno jezikovno stanje v Clevelandu (in delno v Washingtonu, D. C. in Torontu), pri čemer jo posebej zanimajo vprašanja jezikovnega ohranjanja in opuščanja, odnosa med stopnjo ohranitve materinščine in zavestjo o etnični pripadnosti ter vpliva izbranih zunajjezikovnih dejavnikov na jezikovno vedenje sodelujočih v raziskavi. Sledi primerjava rabe osebnih zaimkov za 2. osebo pri ogovarjanju sogovornika in govornih dejanj, kakršni so npr. komplimenti, da bi ugotovila, v kolikšni meri so jezikovne izbire govorcev odvisne od različnih kulturnih okolij, iz katerih le-ti prihajajo. Jezikoslovni del analize se osredotoča na sposojanje in kodno preklapljanje, pa tudi na vpliv angleščine v na videz enojezičnem diskurzu izseljencev. Ta se kaže predvsem na oblikoslovni ravnini, kjer se poenostavljajo, posplošujejo in celo opuščajo slovenski sklanjatveni vzorci, prisoten pa je tudi v skladnji, kjer se slovenski besedni red ponekod približuje angleškemu. Zadnji del je posvečen vedno močnejšemu vplivu angleščine na slovenščino v Sloveniji. Govora je o angleškem vplivu na leksikalni, sintaktični in medkulturni ravni.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, sociolingvistika, jezikovni stiki, jezikovna ohranitev, jezikovni odnosi, sposojanje, kodno preklapljanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 715; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (186,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju
Mihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici