| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raba angleškega jezika v vsakdanji komunikaciji med slovenskimi mladostniki
Žana Leitinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Jezikovni stik med slovenščino in angleščino ni nov pojav, vendar se je v moderni dobi interneta močno razmahnil in preobrazil. Ker smo z angleščino obkroženi praktično na vsakem koraku, niti ni presenetljivo, da jo uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji s slovensko govorečimi vrstniki, bodisi le tu in tam kakšno besedo, bodisi besedne zveze ali celotne stavke. Še najbolj pa je mešanje jezikov očitno na spletu, kjer običajno stremimo k čim hitrejši odzivnosti in čim pogostejši prisotnosti, kar pušča posledice na kakovosti in pravilni rabi jezika. Razlogov za mešanje jezikov oziroma preklapljanje med njima je več, prav tako so za vsakega posameznika različni. Glede na to, kaj mešanje jezikov prinaša in kakšne so morebitne posledice za prihodnost slovenščine, ostajajo mnenja deljena.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, mladostnik, jezikovni stik, preklapljanje koda
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 1026; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
NEMŠČINA IN SLOVENŠČINA V MARIBORU V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Katja Blažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvi polovici 20. Stoletja, je bil slovenski prostor del Avstro - ogrske Monarhije. Mesto Maribor je bilo del večnacionalne države, v kateri so imeli nemški prebivalci velik vpliv na vsakdanje življenje. S propadom monarhije leta 1918, je prišlo do velikih sprememb v samem mestu. Kljub temu, pa je Maribor ostal še naprej nemški jezikovni otok. Vpliv nemškega prebivalstva v Mariboru se je kazal tako v vsakdanjih stvareh, kot tudi v kulturni sliki mesta in v šolstvu. Nemški jezik je bil vsakodnevni, pomemben del življenja v mestu Maribor. Zaradi vzajemnega odnosa med slovenskim in nemškim jezikom, se je razvila t. i . mariborska nemščina. Danes v Mariboru ne najdemo več prebivalca, ki bi še znal govoriti staro mariborsko nemščino. Zaradi zgodovinskega ozadja mesta in močne germanizacije na tem območju, je v mariborskem pogovornem jeziku še danes opaziti zelo veliko germanizmov. V praktičnem delu diplomske naloge, je na podlagi analiz starih šolskih kronik prikazano, kako se je spreminjala nacionalna struktura šolarjev na različnih šolah v Mariboru.
Ključne besede: 20. Stoletje, Jezikovni stik, Jezikovni otok, Kulturna slika, mariborska nemščina, germanizmi, šolstvo, nacionalna struktura šolarjev.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 874; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

3.
Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolico
Polona Muršec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart. Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika. V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi. V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Ključne besede: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
POZNAVANJE IN RABA GERMANIZMOV V MARIBORU
Vesna Ivanjko, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je že stoletja v nenehnem stiku z nemškim jezikom, zato lahko na podlagi tega opazimo, da je v slovenskem jeziku ogromno germanizmov, ki se uporabljajo tako v standardni slovenščini kot tudi v dialektih. Germanizem je nemška beseda, ki je v druge jezike vključena kot prevzeta beseda ali tujka. Germanizem kot izraz lahko predstavlja tudi slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. V diplomskem delu je tematizirano poznavanje in raba germanizmov v Mariboru, kjer se govori južno pohorsko narečje. Cilj mojega raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali je v tem dialektu razlika v rabi germanizmov med generacijami, med spoloma in izobrazbi. Empirični del diplomske naloge temelji na anketi. Sestavljena je iz 119-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju. Smiselno je bilo razdeljenih v mestu Maribor 100 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci mestnih četrti Radvanje, Studenci, Maribor center, Tezno ter Pobrežje. Naloga anketiranih je bila označiti germanizem, ki ga poznajo ter se opredeliti, ali ga uporabljajo in ali poznajo pravilno slovensko besedo. Pri tem so morali navesti svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.
Ključne besede: germanizem, prevzeta beseda, jezikovni stik, standardni jezik, južno pohorsko narečje.
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1374; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

5.
OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI V ZDA
Emanuela Šlebinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika dvojezičnosti, kodnega preklapljanja, jezikovnih sprememb, sposojenk, jezikovnega stika ter tematika Ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev v Združenih državah Amerike. Želela sem ugotoviti, kje so se prvi slovenski priseljenci naučili angleščine ter ali se jim je bilo težko naučiti nov jezik. Nadalje sem hotela ugotoviti, kateri člani družin anketirancev še vedno govorijo slovenski jezik, v kakšnih vsakodnevnih situacijah ga uporabljajo ter s kom se pogovarjajo v slovenskem jeziku. Nato me je zanimalo, ali ohranjajo stike s slovenskimi sorodniki. Želela sem ugotoviti, ali anketiranci gledajo slovenske TV programe, berejo slovenske časopise oziroma obiskujejo slovenske internetne strani. Kot zadnje sem povprašala, kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu jeziku v ZDA. Empirični del je bil izveden s pomočjo spletnega vprašalnika. Ugotovila sem, da kljub velikemu vplivu angleškega jezika, ameriški Slovenci oziroma njihovi potomci še vedno občasno uporabljajo slovenski jezik v pogovorih s člani družine, prijatelji ter sosedi. Rezultati raziskave kažejo, da mnogi anketiranci menijo, da se slovenski jezik v Združenih državah Amerike verjetno ne bo ohranil. Na drugi strani pa imamo ameriške Slovence, ki želijo ohraniti slovenski jezik, tako da ostajajo v stikih s slovenskimi sorodniki, obiskujejo družabne prireditve, berejo slovenske časopise in obiskujejo slovenske internetne stran.
Ključne besede: dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški Slovenci
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2185; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (469,62 KB)

6.
GERMANIZMI V SLOVENSKEM SREDNJEŠTAJERSKEM NAREČJU
Marija Klančar, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.
Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3835; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (781,13 KB)

7.
NEMŠKA KRAJEVNA IMENA MED KOPRIVNO IN OŽBALTOM (ZGODOVINSKI PREGLED)
Martina Pečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.
Ključne besede: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2565; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici