1. Raba angleškega jezika v vsakdanji komunikaciji med slovenskimi mladostnikiŽana Leitinger, 2018, diplomsko delo Opis: Jezikovni stik med slovenščino in angleščino ni nov pojav, vendar se je v moderni dobi interneta močno razmahnil in preobrazil. Ker smo z angleščino obkroženi praktično na vsakem koraku, niti ni presenetljivo, da jo uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji s slovensko govorečimi vrstniki, bodisi le tu in tam kakšno besedo, bodisi besedne zveze ali celotne stavke. Še najbolj pa je mešanje jezikov očitno na spletu, kjer običajno stremimo k čim hitrejši odzivnosti in čim pogostejši prisotnosti, kar pušča posledice na kakovosti in pravilni rabi jezika. Razlogov za mešanje jezikov oziroma preklapljanje med njima je več, prav tako so za vsakega posameznika različni. Glede na to, kaj mešanje jezikov prinaša in kakšne so morebitne posledice za prihodnost slovenščine, ostajajo mnenja deljena.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, mladostnik, jezikovni stik, preklapljanje koda
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 2089; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. NEMŠČINA IN SLOVENŠČINA V MARIBORU V PRVI POLOVICI 20. STOLETJAKatja Blažič, 2016, diplomsko delo Opis: V prvi polovici 20. Stoletja, je bil slovenski prostor del Avstro - ogrske Monarhije. Mesto Maribor je bilo del večnacionalne države, v kateri so imeli nemški prebivalci velik vpliv na vsakdanje življenje.
S propadom monarhije leta 1918, je prišlo do velikih sprememb v samem mestu. Kljub temu, pa je Maribor ostal še naprej nemški jezikovni otok. Vpliv nemškega prebivalstva v Mariboru se je kazal tako v vsakdanjih stvareh, kot tudi v kulturni sliki mesta in v šolstvu.
Nemški jezik je bil vsakodnevni, pomemben del življenja v mestu Maribor. Zaradi vzajemnega odnosa med slovenskim in nemškim jezikom, se je razvila t. i . mariborska nemščina. Danes v Mariboru ne najdemo več prebivalca, ki bi še znal govoriti staro mariborsko nemščino. Zaradi zgodovinskega ozadja mesta in močne germanizacije na tem območju, je v mariborskem pogovornem jeziku še danes opaziti zelo veliko germanizmov.
V praktičnem delu diplomske naloge, je na podlagi analiz starih šolskih kronik prikazano, kako se je spreminjala nacionalna struktura šolarjev na različnih šolah v Mariboru.
Ključne besede: 20. Stoletje, Jezikovni stik, Jezikovni otok, Kulturna slika, mariborska nemščina, germanizmi, šolstvo, nacionalna struktura šolarjev.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1687; Prenosov: 147
Celotno besedilo (967,36 KB) |
3. Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolicoPolona Muršec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart.
Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika.
V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi.
V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Ključne besede: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1589; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. POZNAVANJE IN RABA GERMANIZMOV V MARIBORUVesna Ivanjko, 2014, diplomsko delo Opis: Slovenski jezik je že stoletja v nenehnem stiku z nemškim jezikom, zato lahko na podlagi tega opazimo, da je v slovenskem jeziku ogromno germanizmov, ki se uporabljajo tako v standardni slovenščini kot tudi v dialektih.
Germanizem je nemška beseda, ki je v druge jezike vključena kot prevzeta beseda ali tujka. Germanizem kot izraz lahko predstavlja tudi slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik.
V diplomskem delu je tematizirano poznavanje in raba germanizmov v Mariboru, kjer se govori južno pohorsko narečje. Cilj mojega raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali je v tem dialektu razlika v rabi germanizmov med generacijami, med spoloma in izobrazbi.
Empirični del diplomske naloge temelji na anketi. Sestavljena je iz 119-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakodnevnem življenju. Smiselno je bilo razdeljenih v mestu Maribor 100 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci mestnih četrti Radvanje, Studenci, Maribor center, Tezno ter Pobrežje. Naloga anketiranih je bila označiti germanizem, ki ga poznajo ter se opredeliti, ali ga uporabljajo in ali poznajo pravilno slovensko besedo. Pri tem so morali navesti svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.
Ključne besede: germanizem, prevzeta beseda, jezikovni stik, standardni jezik, južno pohorsko narečje.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2014; Ogledov: 1966; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,83 MB) |
5. OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA MED AMERIŠKIMI SLOVENCI V ZDAEmanuela Šlebinger, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika dvojezičnosti, kodnega preklapljanja, jezikovnih sprememb, sposojenk, jezikovnega stika ter tematika Ameriških Slovencev oziroma njihovih potomcev v Združenih državah Amerike. Želela sem ugotoviti, kje so se prvi slovenski priseljenci naučili angleščine ter ali se jim je bilo težko naučiti nov jezik. Nadalje sem hotela ugotoviti, kateri člani družin anketirancev še vedno govorijo slovenski jezik, v kakšnih vsakodnevnih situacijah ga uporabljajo ter s kom se pogovarjajo v slovenskem jeziku. Nato me je zanimalo, ali ohranjajo stike s slovenskimi sorodniki. Želela sem ugotoviti, ali anketiranci gledajo slovenske TV programe, berejo slovenske časopise oziroma obiskujejo slovenske internetne strani. Kot zadnje sem povprašala, kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu jeziku v ZDA.
Empirični del je bil izveden s pomočjo spletnega vprašalnika. Ugotovila sem, da kljub velikemu vplivu angleškega jezika, ameriški Slovenci oziroma njihovi potomci še vedno občasno uporabljajo slovenski jezik v pogovorih s člani družine, prijatelji ter sosedi. Rezultati raziskave kažejo, da mnogi anketiranci menijo, da se slovenski jezik v Združenih državah Amerike verjetno ne bo ohranil. Na drugi strani pa imamo ameriške Slovence, ki želijo ohraniti slovenski jezik, tako da ostajajo v stikih s slovenskimi sorodniki, obiskujejo družabne prireditve, berejo slovenske časopise in obiskujejo slovenske internetne stran.
Ključne besede: dvojezičnost, kodno preklapljanje, sposojanje, jezikovni stik, ameriški Slovenci
Objavljeno v DKUM: 10.11.2010; Ogledov: 2950; Prenosov: 255
Celotno besedilo (469,62 KB) |
6. Germanismen im slowenischen mittelsteirischen DialektMarija Klančar, 2010, diplomsko delo Opis: Ein Germanismus ist ein deutsches Wort, das in einer anderen Sprache als Lehnwort oder Fremdwort integriert wurde, oder eine grammatische Besonderheit des Deutschen, die in eine andere Sprache übernommen wurde. In slowenischer Sprache sind Germanismen Belege slowenisch-deutscher Kulturbeziehungen. Viele Germanismen werden nur dialektal gebraucht. In dieser Diplomarbeit werden Germanismen im slowenischen mittelsteirischen Dialekt behandelt. Mein Hauptziel war zu untersuchen, ob es in diesem Dialekt Unterschiede im Germanismusgebrauch zwischen den Generationen gibt. Ich wollte erfahren, welche Generation kennt bzw. gebraucht die meisten und welche die wenigsten Germanismen. Die empirischen Daten wurden mit Hilfe einer Umfrage bekommen. In dem Umfragebogen wurden 150 Germanismen aus dem alltäglichen Leben ausgewählt. Es wurden drei Generationen miteinander verglichen. Die Befragten ab 60 Jahre kennen fast alle Germanismen, aber im alltäglichen Gebrauch kommen sie nicht so oft vor. Die Befragten im Alter von 30 bis 50 Jahre kennen die meisten Germanismen, jedoch aber weniger als ihre Eltern. Fast eine Hälfte der Germanismen gebrauchen sie nicht mehr. Die Schüler kennen hauptsächlich allgemeine Germanismen, aber im Gebrauch kommen an ihre Stelle oft standardsprachliche Entsprechungen.
Ključne besede: - knjižni jezik
- narečje
- slovenščina
- slovensko srednještajersko narečje
- jezikovni stik
- germanizmi
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 5051; Prenosov: 683
Celotno besedilo (781,13 KB) |
7. Deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt (historischer Überblick)Martina Pečnik, 2009, diplomsko delo Opis: Das Thema dieser Diplomarbeit sind deutsche Ortsnamen zwischen Koprivna und Ožbalt und somit war mein Ziel, zu untersuchen und herauszufinden, wie deutsche Namen für die Orte zwischen Koprivna und Ožbalt lauteten, in welchen Formen und Varianten sie in der Zeitspanne zwischen dem 12. bis zum einschließlich 20. Jh. vorkamen und auf welche Art und Weise sie entstanden. Nicht zuletzt interessierte mich auch, wie viele Bewohner des oben genannten Gebiets kennen deutsche Namen für dessen Orte, welche sind das und ob sie sie heute noch verwenden. Ich wählte also einige Orte zwischen Koprivna und Ožbalt aus und verfolgte deren deutsche Namen von ihrer ersten schriftlichen Erwähnung bis zum einschließlich 20. Jh. Der Grund dafür, dass deutsche Namen für Orte auf slowenischem Boden vorkamen, ist folgender: In den ersten Jahrhunderten des vorigen Jahrtausends kamen viele deutsche Feudalherren in das Gebiet zwischen Koprivna und Ožbalt, gründeten hier neue Orte und benannten sie auch. Im Laufe der Jahrhunderte wurden diese Ortsnamen in vielen verschiedenen Formen und Varianten aufgeschrieben, bis sie im 20. Jh. endgültig durch slowenische ersetzt wurden. Natürlich kamen die slowenischen Ortsnamen schon vor dem 20. Jh. vor. Die deutschen Ortsnamen sind unterschiedlicher Herkunft. Die Orte wurden z.B. nach den Flüssen, nach den Herrschern benannt oder die Ortsnamen entstanden durch die Umwandlung des ursprünglichen (slowenischen oder lateinischen) Ortsnamens. Anhand einer Umfrage konnte ich feststellen, dass die Bewohner des Gebiets zwischen Koprivna und Ožbalt einen geringen Kenntnisgrad über die deutschen Namen der in dieser Diplomarbeit untersuchten Orte besitzen. Natürlich gibt es hier auch Ausnahmen, wie z.B. für Dravograd, Ravne na Koroškem, Muta und Radlje ob Dravi. Ich stellte außerdem fest, dass die deutschen Ortsnamen heutzutage nur noch wenig verwendet werden.
Ključne besede: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 3641; Prenosov: 308
Celotno besedilo (7,02 MB) |
