| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?
Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Ključne besede: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (412,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Ana Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij. Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Ključne besede: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 654; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno v DKUM: 26.08.2019; Ogledov: 1163; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (653,63 KB)

4.
Primerjava razvoja jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih v institucionaliziranem izobraževanju in programih inkluzije
Mateja Forte, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek je raziskava s področja uporabnega jezikoslovja. Osnova predstavljene vsebine je jezikovna sporazumevalna zmožnost oziroma vprašanje njenega razvoja pri slepih in slabovidnih. Metodologija, uporabljena pri raziskavi, je tako primarne kot sekundarne narave. Sekundarna so teoretična izhodišča iz jezikoslovja, psihologije, medicine, pedagogike in specialne pedagogike. Primarno gradivo pa sestoji iz dveh delov. Prvi je primerjava modelov poučevanja slepih in slabovidnih v rednih šolah in specializirani instituciji. Drugi del pa predstavlja poglobljeno analizo, narejeno na podlagi štirih strukturiranih intervjujev. Rezultati analize predstavljajo odgovor na vprašanje o razliki razvitosti jezikovne sporazumevalne zmožnosti slepih in slabovidnih glede na model izobraževanja.
Ključne besede: jezikovna sporazumevalna zmožnost, razvoj, slepi in slabovidni, zavodi, inkluzivno šolstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1280; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (156,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
JEZIKOVNA ZMOŽNOST DIJAKOV VIŠJE ŠOLE ZA GOSPODARSKE POKLICE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Mirjam Danilović, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku ter sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je bil opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva ter aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena pa je bila hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: koroški Slovenci, slovenščina kot drugi/tuji jezik, dvojezično izobraževanje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 4018; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

6.
Language acquisition in children
Urška Kurmanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Aimed at language acquisition in children, its basic requirements and stages, this diploma paper focuses on how language acquisition is looked upon from several language acquisition theories. It sets out to examine Chomskian theories of language innateness and provides us with the answer that language learning is not something a child does, but is something that happens to a child placed in an appropriate environment. Further on, it provides an explanation of Chomskian and Skinner's theories of language acquisition with the purpose of enlightening their standings regarding acquisition of language. In order to defend Chomsky's opinion that successful language acquisition needs the interaction between innate features and child's language environment, a juxtaposition of two dominant theories of language acquisition follows; nativism of Noam Chomsky and behaviourism of B. F. Skinner. The sampled materials defend Chomsky's thesis that humans are born biologically equipped to learn a language, and explain his theory of Language Acquisition Device (LAD) - an inborn mechanism or process that facilitates the learning of language. On the other hand, Skinner easily explains that the child simply "imitates" adults; when the child is positively reinforced it performs a good imitation, and when negatively reinforced - a poor imitation. But there are some very convincing arguments which tell us that children do not just imitate adults' speech. Chomsky argues that there is more to language learning than imitation and reinforcement. Children acquire language easily although the input they receive is scarce, and despite the complexity and abstract character of language. This is fascinating if we consider the fact that they acquire language to a great extent at the age of three, when their cognitive development does not enable them to deal with other demanding tasks. In my opinion, the innateness of language competence is the answer to the question how this miraculous achievement is possible.
Ključne besede: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Objavljeno v DKUM: 13.07.2010; Ogledov: 4439; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (350,21 KB)

7.
Načela dobre komunikacije pri pouku slovenščine
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2009; Ogledov: 4895; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 9.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici