1. |
2. STEREOTIPI O HOMOEROTIČNOSTI V KOMENTARJIH, ZBRANIH NA SPLETNIH STRANEHGordana Rebič, 2016, diplomsko delo Opis: Razumevanje homoerotičnosti je skozi zgodovino in kulturo različno opisano. Posledica tega so številni stereotipi, posplošene in poenostavljene sodbe posameznika o drugih ljudeh oziroma drugih družbenih skupinah, običajno inferiornih, in predsodki. Z njihovo pojavnostjo se srečujemo tudi v komentarjih, subjektivnih, ocenjujočih besedilih, kjer avtor izraža mnenje o splošno znani in medijsko aktualni temi. Pričujoče diplomsko delo analizira komentarje, zbrane na določenih spletnih straneh ob reformi Družinskega zakonika. Cilj naloge je ugotoviti, s katerimi sredstvi izražajo tvorci komentarjev svoje strinjanje ali nestrinjanje s predlogom zakonika ter kako spodbujajo strpnost, nestrpnost med komentatorji. Analiza temelji na teoriji govornih dejanj, jezikovni pragmatiki in deloma kritični analizi diskurza. Ugotovimo, da je posredna žalitev najpogostejše sredstvo za izražanje nestrpnosti pri nasprotnikih zakonika in velevanje najpogostejše sredstvo pri zagovornikih zakonika.
Ključne besede: komentar, homoerotičnost, teorija govornih dejanj, jezikovna pragmatika, stereotipi, predsodki
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1271; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (1017,43 KB) |
3. |
4. BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNENastja Repič, 2014, diplomsko delo Opis: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Ključne besede: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2216; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Uresničevanje pozivne tvorčeve namere v zasebno-poštnem izročniškem tipu oglaševalnih sporočilMaja Mešl, 2010, diplomsko delo Opis: V novodobnem svetu je pojav oglaševanja nekaj povsem običajnega. Različni oglaševalci se vsak na svoj način trudijo pritegniti čim večji krog potrošnikov, z namenom, da bi od njih imeli čim večje koristi. Oglašuje se na vsakem koraku, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo.
Ker je oglaševanje postalo tako vse navzoč pojav, smo se v diplomskem delu posvetili prav tej tematiki. Zanimalo nas je, kako se tvorčev (ali pa kar oglaševalčev) namen kaže v zasebnem tiskanem in spletnem oglaševanju. Govorimo o tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po klasični pošti in o spletnih zasebnih oglaševalnih sporočilih, ki jih naslovnik prejme po elektronski pošti. Znotraj teh omejitev je preučevana pozivna tvorčeva namera. Ker ta cilj zajema obravnavo vseh komunikoloških dejavnikov, ki so prisotni pri nastajanju, pošiljanju in sprejemanju sporočila, smo cilj zasledovali na osnovi jezikoslovno teoretičnih spoznanj sporočanja, predvsem pa smo se osredotočili na jezikovno pragmatiko, teorijo govornih dejanj in tudi na tematsko povezanost sporočil.
V sami analizi smo najprej obravnavali zgradbo oglaševalnega sporočila in preučevali pozivno vlogo tiskanih zasebnih oglaševalnih sporočil z vidika besedilne uresničitve sporočila: sporočilo smo tematsko opredelili, ga povezali s tematsko strukturiranostjo (argumentacijo) in poiskali bistvene prvine, ki kažejo na izražanje pozivnosti. Nato smo se sporočilu posvetili še z vidika uresničevanja pribesedilnih prvin in ga interpretirali predvsem v smislu povezanosti besedilnega in pribesedilnega dela sporočila. Isti postopek smo izpeljali v elektronskih zasebnih oglaševalnih sporočilih. Rezultate obeh delov smo na koncu primerjali in povezali v splošne ugotovitve.
Ključne besede: oglaševanje, tiskana zasebna oglaševalna sporočila, elektronska zasebna oglaševalna sporočila, jezikovna pragmatika, pozivna vloga sporočil, argumentacija
Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 2491; Prenosov: 355
Celotno besedilo (3,03 MB) |
6. |
