1. |
2. Motivacija za učenje tujih jezikov in odnos do njih v kontekstu funkcionalne večjezičnosti v družinskem okoljuJernej Čelofiga, Alja Lipavic Oštir, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Študija preučuje jezikovna stališča, motivacije za učenje jezikov in večjezičnost v družinah dnevnih čezmejnih migrantov (DČM) iz Slovenije v Avstrijo. Osredinja se na vpliv vsakodnevnega potovanja med delom v Avstriji in domom v Sloveniji na rabo jezika in družinsko jezikovno politiko. Anketa med srednješolci v severovzhodni Sloveniji razkriva jezikovne identitete in motivacije, pri čemer primerja stanje v družinah, kjer so DČM, s tistimi, v katerih starši ne sodijo med DČM. Študija zapolnjuje vrzel v raziskavah jezikovnih stališč in učnih strategij med otroki DČM, zlasti glede nemščine. Primerjalna analiza z mlajšimi otroki in študenti v Sloveniji in na Slovaškem poudarja nenehno naravo kulturnih identifikacij in prilagajanje jeziku. Ključne besede: funkcionalna večjezičnost, jezikovna politika v družini, jezikovna stališča, dnevni čezmejni migranti Objavljeno v DKUM: 29.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (391,97 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Matične knjige s preloma 19. in 20. stoletja kot zrcalo jezikovne politike med Muro in SavoAlja Lipavic Oštir, Gregor Škafar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Analiza uveljavljanja slovenščine v matičnih knjigah v Lavantinski škofiji med letoma 1870 in 1919 kaže, da je bila nemščina zamenjana v 92,4 % župnij kot odločitev istega župnika ali ob njegovi menjavi. V 7,5 % župnij je nemščina ohranjena do leta 1918/1919 (nekatera mesta, jezikovni kontinuum ob meji). Posamezne dekanije so glede menjave jezika deloma izvajale jezikovno politiko, pri čemer dihotomija mesto vs. podeželje ni bila odločilna. Odločilno vlogo je imel posamezni župnik in njegova nacionalna angažiranost, ki ji je lahko nasprotovala lastna visoko razvita večjezičnost in jezikovno preklapljanje v vsakdanjiku. Ob tem nam raziskava omogoča tudi identificiranje vzporednic z uveljavljanjem slovenščine v šolstvu. Ključne besede: jezikovna politika, matične knjige, jezikovna politika, Lavantinska škofija, nemščina, slovenščina, večjezičnost Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,01 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, znanstvena monografija Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva. Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (12,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? : področje prevajanja in tolmačenjaMojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita. Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1461; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,30 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje : potrebe in pričakovanja jezikovnih uporabnikovNina Ledinek, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov. Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1980; Prenosov: 96
Celotno besedilo (553,87 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski medijiTina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov. Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1709; Prenosov: 164
Celotno besedilo (759,25 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Jezik (govor) v slovenskih gledališčih in jezikovna politikaNina Žavbi Milojević, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočam na govorno izražanje v gledališču, predvsem na potrebe jezikovnih uporabnikov (igralcev, lektorjev idr.) in njihovo jezikovno opremljenost. Po pregledu zakonodajnih in drugih pravno veljavnih dokumentov (Zakon o javni rabi slovenščine , Zakon o medijih , Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017) ter po izvedbi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave ugotavljam, da je veljavna zakonodaja s področja jezika (govora) v gledališču primerna, profesionalni uporabniki pa bi potrebovali nekatere jezikovne priročnike (pravorečni priročnik, terminološki slovarji) in zbir smernic o neknjižnih zvrsteh jezika. Ključne besede: jezikovna politika, jezik, govor, gledališče, empirična raziskava, pravorečni priročnik Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1096; Prenosov: 124
Celotno besedilo (446,82 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pogled na slovensko jezikovno krajinoMarko Snoj, 2018, drugi znanstveni članki Opis: Članek prikazuje analizo javnih napisov na ljubljanski Nazorjevi ulici. Izmed 107 napisov je 31 neslovenskih, ki niso niti imena tujih firm niti tuje blagovne znamke. Rezultati analize so vrednoteni glede na Zakon o javni rabi slovenščine in spletno anketo Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje (v okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov) o tem vprašanju, ki smo jo izpeljali poleti 2017. Ključne besede: slovenščina, jezikovna politika, jezikovna krajina Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 921; Prenosov: 101
Celotno besedilo (364,40 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |