| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? : področje prevajanja in tolmačenja
Mojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 876; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje : potrebe in pričakovanja jezikovnih uporabnikov
Nina Ledinek, 2018, strokovni članek

Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1179; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski mediji
Tina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1004; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (759,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Jezik (govor) v slovenskih gledališčih in jezikovna politika
Nina Žavbi Milojević, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredotočam na govorno izražanje v gledališču, predvsem na potrebe jezikovnih uporabnikov (igralcev, lektorjev idr.) in njihovo jezikovno opremljenost. Po pregledu zakonodajnih in drugih pravno veljavnih dokumentov (Zakon o javni rabi slovenščine , Zakon o medijih , Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017) ter po izvedbi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave ugotavljam, da je veljavna zakonodaja s področja jezika (govora) v gledališču primerna, profesionalni uporabniki pa bi potrebovali nekatere jezikovne priročnike (pravorečni priročnik, terminološki slovarji) in zbir smernic o neknjižnih zvrsteh jezika.
Ključne besede: jezikovna politika, jezik, govor, gledališče, empirična raziskava, pravorečni priročnik
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 584; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (446,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pogled na slovensko jezikovno krajino
Marko Snoj, 2018, kratki znanstveni prispevek

Opis: Članek prikazuje analizo javnih napisov na ljubljanski Nazorjevi ulici. Izmed 107 napisov je 31 neslovenskih, ki niso niti imena tujih firm niti tuje blagovne znamke. Rezultati analize so vrednoteni glede na Zakon o javni rabi slovenščine in spletno anketo Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje (v okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov) o tem vprašanju, ki smo jo izpeljali poleti 2017.
Ključne besede: slovenščina, jezikovna politika, jezikovna krajina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (364,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 674; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (384,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Marko Jesenšek, Marko Snoj, Tanja Mirtič, Domen Krvina, Irena Orel, Natalija Ulčnik, Ludvik Karničar, France Novak, Silvija Borovnik, Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: V zavetju Orliškega hribovja, ob izviru Gabernice ter med vinskimi griči in v senci dišečih marelic je preživljal svoje otroštvo in svoja zrela leta profesor in slovaropisec Maks Pleteršnik. Ob 20. obletnici obnove Pleteršnikove domačije in vzpostavitve muzeja v njej je Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine »Maksa Pleteršnika« Pišece pripravilo prireditev, na kateri so sodelovali člani Društva Pleteršnikova domačija s Pleteršnikovimi pevci, šolsko mladino in ustvarjalci kulture v Pišecah. Prireditev je potekala 2. oktobra 2014 na Pleteršnikovi domačiji in v Kulturni dvorani pri šoli v centru Pišec, in sicer po naslednjem programu: 9.00–10.00: Prihod gostov in šolske mladine (prigrizek in ogled Pleteršnikovega muzeja oz. domačije) 10.00: Pozdrav domačinov, občine in predsednika Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika, dr. Marka Jesenška 10.15–12.00: Kviz osnovnošolcev o življenju in delu slovarnika Maksa Pleteršnika z vmesnim kulturno – zabavnim programom (Gimnazija Brežice in OŠ Pišece) 12.15–14.30: Okrogla miza z naslovom Slovensko slovaropisje 15.00–16.00: Slavnostna akademija (kulturni program v dvorani v izvedbi Pleteršnikovih pevcev (KD Orlica Pišece in OŠ Maksa Pleteršnika; slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek, dekan FF Univerze Maribor).
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika, slovaropisje, slovarji, jezikovni priročniki, jezikovni viri, slovaropisje, glasoslovje, oblikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 904; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (635,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 11 gradivo!

8.
Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika
Darija Skubic, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek spregovori o problematiki slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu. Na kratko je predstavljen položaj slovenščine nekoč in danes. Izpostavljena sta pomen dosledne rabe slovenskega knjižnega jezika v celotnem vzgojno- izobraževalnem procesu (od vrtca do univerze) in polnofunkcijska vloga slovenščine v visokem šolstvu, tj. slovenščine v vlogi strokovnega jezika in jezika znanosti. Prikazane so usmeritve, ki jih na področju jezikovnega načrtovanja predvidevajo naslednji dokumenti: Prerez politike jezikovnega načrtovanja v Sloveniji (2003), Nacionalni program za jezikovno politiko 2007–2011, Bela knjiga (2011), Skupni evropski jezikovni okvir (2011) in Nacionalni program za jezikovno politiko 2012– 2016 (osnutek). Sledi raziskava, v kateri so zbrana stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika. V sklepnih ugotovitvah so podane nekatere strategije za izboljšanje dosedanje jezikovne prakse v visokem šolstvu.
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski študij, slovenščina, jezikovna raba, knjižni jezik, jezikovna politika, študenti, raziskave
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 697; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (134,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovenski jezik in Evropska zveza
Marko Jesenšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je prikazan položaj slovenskega jezika v Evropski zvezi, in sicer v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega leta medkulturnega dialoga. Predstavljena je slovenska jezikovna izkušnja v bivši skupni državi, opozorjeno je na nekatere navidezne podobnosti glede položaja slovenščine v SFRJ in EZ, nato pa so analizirane jezikovne razmere in položaj slovenskega jezika v novi skupnosti, ki ga odločilno določa odločitev za večjezičnost EZ-ja; predstavljene so prednosti in težave, ki so povezane z evropsko večjezičnostjo; prikazana sta slovenska jezikovna politika in načrtovanje, kakršna se kažeta v Zakonu o javni rabi slovenskega jezika in v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, članek pa se ob komentarju nekaterih zapisov v Resoluciji zaključi z razmišljanji o položaju slovenistike na domačih in tujih univerzah.
Ključne besede: Evropska zveza, uradni jeziki, večjezičnost, položej slovenščine, jezikovna politika
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 749; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (292,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Slavnostni govor ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah
Marko Jesenšek, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 977; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (296,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici