| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOVOR V KONTAKTNIH ODDAJAH RADIA CELJE
Matjaž Črešnovar, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se na vseh slovenskih radijskih postajah pojavljajo jezikovna odstopanja od norme. Raziskovali smo spontani govor v kontaktnih oddajah na regionalni radijski postaji posebnega pomena Radiu Celje, zato v nadaljevanju navajamo ugotovitve s področja govora na tej radijski postaji. Zanimalo nas je, kaj je vzrok, da radijski govorci v kontaktnih oddajah uporabljajo celjski pogovorni neknjižni jezik, zaradi česar pri pogovorih s poslušalci prehajajo iz zborne izreke v pogovorno obliko in zakaj niso ustrezno govorno usposobljeni. V diplomskem delu ugotavljamo, da se radijski govorci želijo s pogovornimi oblikami približati poslušalcem in jim na ta način sporočiti, da so enakovredni. Doseči želijo živost jezika in biti duhoviti ter zanimivi, hkrati pa poslušalcem dokazati, da so vendarle seznanjeni tudi z zbornimi oblikami, kar dokazujejo z medzvrstnim preklapljanjem. Ob tem je analiza besedil še pokazala, da radijski govorci niso ustrezno govorno usposobljeni, kar je posledica ekonomskega stanja in vpliv pogovorne oblike govora s komercialnih postaj, ki so se na Celjskem pojavile v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu se govorci zavedajo, da bi morale biti radijske postaje nosilci zborne izreke in bi na govornem usposabljanju morali narediti več, saj z govorom poslušalce tudi izobražujejo. Poslušalci od radijskih govorcev pričakujejo, da uporabljajo zborno izreko, analiza pa je pokazala, da velikokrat nepoklicni govorci bolj upoštevajo zborno izreko kot poklicni govorci.
Ključne besede: radio, govorjeni jezik, prosti govor, govorna odstopanja, jezikovna identiteta, celjski neknjižni pokrajinski pogovorni jezik, radijska kontaktna oddaja
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1651; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (837,15 KB)

2.
3.
Kritični jezikovnokulturni vpogled v oddaje televizije Slovenija
Melita Zemljak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prizadevanje za dvig in vzdrževanje jezikovne kulture je ena izmed najpomembnejših nalog sodobnega časa v slovenskem jezikovnem okolju. K popularizaciji jezikovne kulture so zavezani vsi mediji, še posebej nacionalna radiotelevizija s svojim statusom javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Prispevek prinaša osnovni teoretični vpogled v jezikovno kulturo na Slovenskem, okvirni pregled oddaj Televizije Slovenija, ki prinašajo jezikovnokulturne vsebine, in mnenja študentov o vlogi, pomenu in nalogah javne Televizije Slovenija ter njenih uresničitvah.
Ključne besede: jezikovna kultura, televizija Slovenija, knjižni jezik, nacionalna identiteta, osebna identiteta
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Lipuševi deli Boštjanov let in Poizvedovanje za imenom kot sklepanje kroga s krepkejšo črto
Silvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V najnovejšem proznem besedilu Florjana Lipuša z naslovom Poizvedovanje za imenom, ki je izšlo v letu 2013, deset let po zadnjem objavljenem delu Boštjanov let iz leta 2003, je zanimivo opazovati, v čem sta si besedili podobni, kje se dopolnjujeta in kako zadnje izhaja iz vseh prejšnjih, pa tudi prestopa okvir vsega doslej napisanega.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska proza, roman, novela, avstrijska Koroška, jezikovna identiteta, 21. st.
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 866; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

5.
PODOBE MEDKULTURNIH IDENTITET V PROZI BRINE SVIT
Sara Prevolnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Podobe medkulturnih identitet v prozi Brine Svit se osredotoča na raziskovanje podob Drugega oziroma Tujega v književnosti, na literarne like, ki so del dveh ali več kultur, ter na temo nacionalne in jezikovne identitete v literarnem opusu izbrane pisateljice. Brina Svit namreč velja za slovensko in francosko pisateljico, ki že od leta 1980 živi v Parizu. Življenje na dveh straneh, med Francijo in Slovenijo, jo je postavilo v medkulturni položaj, hkrati s tem pa je povezana tudi njena identitetna zadrega. Pisateljičina posebnost je prestop iz maternega jezika v tuji jezik, saj je z romanom Moreno (2003) oziroma natančneje z novelo Poletje, ko je imela Marina telo (2001) začela pisati v francoščini. V prvem delu magistrskega dela je s strokovno literaturo predstavljena teorija, s katero je podkrepljena analiza literarnega opusa Brine Svit v drugem, obsežnejšem delu. Analiza literarnih del je namreč pokazala, da se v vseh pojavlja tematizacija tujstva, ki se izoblikuje v razmerju med domovino in tujino in je prav tako povezana s problemi medkulturne družbe pri literarnih likih. Za pomembnega se izkaže tudi literarni prostor, ki je v primeru obravnave romanov Brine Svit postavljen izven meja domovine Slovenije, kar je bistvenega pomena za opazovanje podob o Drugem. Podobnost med obravnavanimi romani je tudi ta, da so literarni liki razpeti med dve domovini, dve kulturi in dva jezika. Izkazalo se je še, da se v večini literarnih del prepletata jezikovna in nacionalna dvojnost, kar pa ni presenetljivo, saj je pisateljica primer dvojne identitete ¬̶ slovenske in francoske.
Ključne besede: Brina Svit, podoba Drugega, tujstvo, medkulturnost, nacionalna identiteta, jezikovna identiteta
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.
Patrik Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Objavljeno: 20.03.2018; Ogledov: 318; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici