| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JEZIK OGLASOV NA PRIMERU PRODAJNIH KATALOGOV (HERVIS IN GIGA SPORT)
Primož Merf, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu množicna proizvodnja zahteva množicno potrošnjo. Pogoj zanjo je tudi oglaševanje. V neusmiljenem boju za potrošnike prihaja do povecane kolicine oglaševalskih besedil, ki so vprašljiva glede vsebinske in oblikovne ustreznosti. Ena od osnovnih nalog oglasa je vzbujanje pozornosti, pri cemer so oglaševalci jezik in vizualne podobe razvili do skrajnosti. Jezikovni vidik v oglaševalskih besedilih ni zanemarljiv, saj takšna besedila zaradi opaznosti in množicnosti vplivajo na splošno rabo in tako sooblikujejo podobo sodobne knjižne slovenšcine. Osrednja pozornost v diplomskem delu je namenjena jeziku oglasov v dveh športnih katalogih in njuni pravopisni jezikovni podobi. Na pregleden nacin je opozorjeno in s konkretnimi primeri prikazano na lahko odpravljive jezikovne pomanjkljivosti. Jezikovna analiza je pokazala, da je knjižnojezikovna norma marsikdaj namerno zrahljana, velikokrat pa so odstopi od norme odraz nizke jezikovne kulture piscev oglaševalskih besedil. Veliko napak je tudi takšnih, ki so sicer odkloni glede na kodificirano jezikovno normo, za vecino govorcev pa je raba povsem nevtralna. V oglasih so tudi pozitivni primeri. Jezik v oglasih se namrec iz dneva v dan bolj in bolj kaže kot zapletena, prefinjena, zahtevna in zabavna stvaritev ter predstavlja vse vecji izziv ustvarjalcem (piscem oglasov), uporabnikom (kupcem) ter raziskovalcem jezika (jezikoslovcem).
Ključne besede: slovenšcina, oglaševanje, prodajni katalogi, jezikovna analiza
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 1789; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (12,03 MB)

2.
Jezikoslovni prispevki Janka Pajka
Majda Vračko Zanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje slavista in klasičnega filologa ter doktorja filozofije Janka Pajka (1837–1899), ki je bil znan po svoji vsestranski aktivnosti. Bil je urednik, publicist, literat in profesor na mariborski gimnaziji. Izstopal je po angažiranem političnem udejstvovanju. Poznamo ga kot urednika in lastnika časopisa Zora, lastnika Narodne tiskarne v Mariboru in najditelja najstarejših prisežnih obrazcev v slovenščini. Pisal je prispevke z raznovrstno tematiko, med drugim tudi jezikoslovne članke, ki doslej še niso bili raziskani. Diplomsko delo je podrobneje posvečeno prav slednjim. Ugotovljeno je, da se je Pajk v večji meri posvečal leksikološkim temam, ukvarjal se je tudi s slovaropisjem in slovničarstvom, na jezikovni ravni pa je vnašal tudi nekatere vzhodnoslovenske in ilirske jezikovne prvine.
Ključne besede: Janko Pajk, časopis Zora, jezikoslovni članki, jezikovna analiza, Kranjski rokopis.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA KONTRASTIVNA ANALIZA KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU
Dejan Ratej, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku. Kolokacije, opredeljene kot ohlapne povezave dveh ali več besed, ki se pogosto ponavljajo, predstavljajo velik del naravnega jezika. Njihova značilnost je, da so jezikovno specifične, a prevodno predvidljive, zato predstavljajo prevajalski problem zlasti pri enkodiranju. V pravnem jeziku imajo kolokacije status predpisanih fraz, ki predstavljajo jezikovno normo, ki se ji ni mogoče izogniti. Zaradi takšnega statusa predstavljajo prevajalski problem tudi pri prevajanju v materni jezik. Na izbranem vzorcu angleških kolokacij iz pravnega jezika je bila izvedena kontrastivna analiza, s katero smo pridobili slovenske ustreznice. Z analizo smo preverjali semantično in strukturno skladnost kolokacij ter primernost prevajalskih pripomočkov. Ugotovili smo, da so za prevajanje kolokacij v pravnem jeziku in na splošno najprimernejši vzporedni korpusi, ko sta Evrokorpus in Linguee.
Ključne besede: +kolokacije, pravni jezik, kontrastivna analiza, prevodna nepredvidljivost, jezikovna specifičnost, vzporedni korpusi, enkodiranje
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (630,76 KB)

4.
Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013)
Petra Slivnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013) je na jezikovni ravni obravnavana Erjavčeva pripoved Avguštin Ocepek. Osnovni namen je bil s pomočjo jezikovne analize ugotoviti, kako se je jezik v različnih izdajah spreminjal in prilagajal sočasni jezikovni normi. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delo avtorja pripovedi, Frana Erjavca, ter razvoj slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, in sicer s posebnim ozirom na drugo polovico stoletja ter na pomembnejše jezikoslovce, ki so v tistem času oblikovali slovenski knjižni jezik. V empiričnem delu je podana analiza posameznih izdaj izbrane pripovedi na različnih jezikovnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, leksikalni in skladenjski). Ugotovljeno je, da prva in druga izdaja analiziranega besedila iz 19. stoletja na nekaterih mestih odstopata od sočasne jezikovne norme, preostali ponatisi pa so z njo usklajeni, kljub temu pa so v njih ohranjeni leksikalni arhaizmi. Ti se pojavijo tudi v odlomku v sodobnem srednješolskem berilu, a imajo dodatna pomenska pojasnila. S tem je besedilo v večji meri približano ciljni publiki.
Ključne besede: Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, slovenski knjižni jezik, 19. stoletje, normativnost jezika, jezikovna analiza
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 488; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine
Sabina Bedek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine obravnava besede z besednovrstno oznako prisl. v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) Vilka Novaka. V teoretičnem delu so predstavljeni: (1) prislov kot besedna vrsta, (2) nastanek in razvoj knjižne prekmurščine, ki se je razvila v začetku 18. stoletja ter je edini knjižni jezik, ki se je ohranjal tudi po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, in (3) Slovar stare knjižne prekmurščine. V empiričnem delu sledi analiza prislovov na glasoslovni, oblikoslovni in besedotvorni ravni. Analiza kaže, da so pri prislovih prisotne glasoslovne značilnosti prekmurskega jezika, npr. prehod nenaglašenega vokala e v i (cilóu, drügàči, èsi), izpad vokala i ob zvočniku l (nèkelko), narečni odraz v besedah s trdim ł (napó, opodné), prehod mehkega palatalnega l' v srednji l (bòle, dàle, dobrovòlno) in ohranjenost mehkega palatalnega n' (nèpretr̀gnjeno, nèvklèknjeno). Na oblikoslovni ravni so vidni arhaizmi, npr. stara pronominalna sklanjatev z o-jevskim vokalizmom v ednini (poètomtòga, spèrvoga, vkrížoma), ostanek mehke sklanjatve pri prislovu nìšterouč, prislova èšče in pàk, vprašalni prislov gdè, ki se je razvil iz *kъdȅ, in ohranjenost refleksa za praslovanski zaimek bližnjega (*sь) pri prislovu zimós. Pojavljajo se deležja na -č in -ši (npr. pojdóuč, radóč, skrblivajóuč, naglasávši). Besedotvorna analiza kaže, da so prislovi tvorjeni z obrazili, značilnimi za staro knjižno prekmurščino (npr. -oma (kǜpoma, vèkoma), -ouč (nìšterouč), -óuk/ók (ednóuk, ednók), -či (kàmči), -é (vöné, žmahné, žmetné), -eci (drǘgeci), -aj (lèkaj, lepráj, takáj)). Ugotovljeno je tudi, da je večina prislovov enopomenskih ter enobesednih, največ pa jih je izpisanih iz Küzmičevega Nouvega zákona (1771). Na pomenski ravni najdemo precej sopomenk (npr. nèmertüčlìvo, nèzgrǜntno, nèzrèčeno 'neizmerno'; brìtko, plàčno, túžno 'žalostno') in protipomenk (npr. nesràmno – priaznívo, prijázno, lǜdno; dràgše – falé). V magistrskem delu je preverjena tudi prisotnost prislovov iz Slovarja stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) ter v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1996).
Ključne besede: prislov, stara knjižna prekmurščina, Slovar stare knjižne prekmurščine, jezikovna analiza
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (843,07 KB)

6.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 199; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

7.
Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Ključne besede: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici