| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 4345; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (598,25 KB)

9.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3968; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
POLITIČNA KOREKTNOST V MEDIJIH
Urška Prevalnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pojem politična korektnost je obstojal veliko prej kot gibanje pod enakim imenom. Politična korektnost je gibanje, ki skuša iz jezika odstraniti vse besede, ki so na kakršen koli način diskriminativne ali žaljive do drugih. Njegov začetek pripisujejo ameriškim univerzam, ki so za zaščito manjšin predpisale uporabo posebej skovanih besed, s katerimi naj bi znižali stopnjo diskriminacije in s tem, po besedah zagovornikov gibanja, spremenili celotno družbo. Politično korektne besede, kot substituti politično nekorektnim so v veliki meri precej bolj komplicirane, nerodne in v nekaterih primerih celo absurdne. Avtorji številnih politično korektnih slovarjev si niso enotni glede njihovega izbora, zato je verjetnost za njihovo uporabo v vsakdanjem jeziku majhna. Postavlja se vprašanje do kolikšne mere naj bi mediji upoštevali politično korektnost, saj večina nasprotnikov gibanja meni, da je s tem ogrožena svoboda govora. Moje mnenje je, da bi se morali mediji držati zakonitosti politične korektnosti v tolikšni meri, da bi s svojim poročanjem omilili diskriminacijo in žaljenje, a po drugi strani še vedno ohranili svoj smisel in primernost. Preučevani časopisi in filmi, po pričakovanju, ne vsebujejo veliko politično korektnih besed, medtem ko se politično nekorektne besede pojavljajo pogosto. Med temi najbolj izstopajo tiste, ki diskriminirajo ljudi glede na njihov spol.
Ključne besede: Politična korektnost, jezikovna diskriminacija, sociolingvistika, mediji.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3236; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (558,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici