| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Minca Marovt, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu : magistrsko delo
Anita Peršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Ključne besede: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 783; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Poučevanje tujega jezika v razredu in na daljavo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Kovač Sanda, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati potek poučevanja tujega jezika (TJ) na daljavo in v razredu v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ). V teoretičnem delu smo opredelili prednosti in sodobne pristope poučevanja v razredu, vezane na poučevanje TJ na nižji stopnji osnovne šole. Predstavili smo tudi prednosti in vrste poučevanja na daljavo, nato pa smo se osredotočili na poučevanje TJ na daljavo v 1. VIO. Navedli smo digitalne kompetence učitelja, ki poučuje TJ v 1. VIO in predstavili dosedanje raziskave, ki se nanašajo na poučevanje TJ na daljavo na nižji stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika primerjali poučevanje TJ na daljavo in v razredu v 1. VIO na vzorcu 119 učiteljev tujega jezika (TJ) ter razrednega pouka (RP) z opravljenim izobraževanjem iz poučevanja TJ v otroštvu. Zanimale so nas razlike v odgovorih glede na izobrazbo, delovno dobo učiteljev in glede na regijo, v kateri poučujejo. Rezultati kažejo, da učitelji ocenjujejo kakovost pouka TJ v razredu bolje kot na daljavo. Med učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe nekaterih pristopov pri poučevanju TJ v razredu in na daljavo ter v vključevanju nekaterih učnih vsebin v pouk TJ na daljavo glede na regijo, v kateri poučujejo. Ugotovili smo tudi, da v času poučevanja TJ na daljavo učitelji realizirajo manj učnih ciljev in redkeje vključujejo pesmi, zgodbe, dramatizacijo, didaktične igre ... v primerjavi s poukom v razredu.
Ključne besede: poučevanje v razredu, poučevanje na daljavo, tuji jezik, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici