| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko delo
Tjaša Štante, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji.
Ključne besede: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik štiriindvajsete konference, Maribor, 18. in 19. junij 2019
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z: vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence, uporabo tehnologij in platform veriženja blokov, razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev, popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur, zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti, skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah, vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave, posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov, razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 864; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
DEJAVNIKI UČNE USPEŠNOSTI ROMSKIH UČENCEV
Milojka Poš, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na ključne elemente v izobraževanju romskih otrok. Izpostavlja obvladovanje slovenskega jezika, ki je za romske otroke nematerni jezik, kot enega od ključnih dejavnikov učne (ne)uspešnosti. Ugotavlja uspešnost romskih otrok v času osnovnošolskega izobraževanja, odgovornost učiteljev za dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter učiteljevo odgovornost za to. Ko vstopijo v šolo, je slovenski jezik za mnoge romske učence tuj jezik oziroma nematerni jezik. V primeru romskih otrok je zato ključnega pomena že vključenost v predšolske oddelke. Predstavljene so kulturna različnost, navade in način življenja Romov. Navedene so nekatere ugotovitve strokovnjakov s tega področja kot tudi s področja sprejetosti romskih učencev med vrstniki, stališča učiteljev do romskih otrok ter nekateri predsodki, ki so žal še vedno prisotni. Ob koncu teoretičnega dela so navedene ugotovitve strokovnjakov o povezavi med učno pomočjo ter učno uspešnostjo romskih učencev. Predstavljeni so temeljni cilji, ki so potrebni za dobro inkluzivno izobraževanje. V empiričnem delu naloge so predstavljena stališča in mnenja anketiranih učiteljev o učni uspešnosti romskih učencev, predstavljena je povezanost znanja slovenskega jezika (jezika okolja) in ocene iz predmeta slovenščina. Analizirana so tudi: mnenja učiteljev o svoji odgovornosti za učne dosežke romskih učencev, sprejetost romskih učencev med vrstniki ter mnenja o učiteljevi neposredni odgovornosti za sprejetost romskih učencev med vrstniki. Naloga ugotavlja, da so romski učenci pogosteje učno neuspešni kot njihovi vrstniki, prav tako je (ne)znanje jezika eden izmed ključnih dejavnikov za (ne)uspešnost romskih učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji sebe ne zaznavajo kot pomembnega dejavnika pri doseganju učnega uspeha romskih učencev, imajo pa pomembno vlogo pri socializaciji oziroma sprejemanju romskih učencev v družbo vrstnikov.
Ključne besede: romski učenci, slovenski jezik – jezik okolja, kulturna različnost, inkluzivno izobraževanje, učna (ne)uspešnost, sprejetost.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 1366; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici