| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 490
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Uporaba senzorja GPS na pametni uri Apple Watch
Nino Pintarić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo razvojno okolje Xcode, ki nam omogoča razvoj aplikacij za pametne telefone iPhone, ter pametno uro Apple Watch. Nalogo začnemo z opisom razvojnega okolja Xcode in programskega jezika Swift ter predstavitvijo pametne ure Apple Watch. Predstavimo zasnovo, razvoj aplikacije, možnost uporabe GPS senzorja ter povezljivost pametnega telefona in pametne ure. Opišemo navodila, pravila in omejitve pri povezavi med pametnim telefonom ter pametno uro. Na podloga zbranih ugotovitev razvijemo aplikacijo, ki omogoča uporabo GPS senzorja ter na podlagi lokacije odpre ustrezno digitalno črtno kodo kartice. Na koncu predstavimo začetno verzijo aplikacije.
Ključne besede: Okolje Xcode, pametni telefon iPhone, pametna ura Apple Watch, mobilna aplikacija, aplikacija za pametno uro, GPS senzor, programski jezik Swift
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 642; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

82.
Uporaba uradnih jezikov v sodnih postopkih na manjšinskih območjih v Republiki Sloveniji
Nežka Kajzer, Sara Krajnc, Barbara Smogavc, Sergeja Smogavc, 2015, strokovni članek

Opis: Ta razprava obravnava problematiko uporabe italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov v sodnih postopkih na območjih Republike Slovenije, kjer sta jezika določena kot uradna jezika. Avtorice ugotavljajo, da obstajajo pravne podlage, ki bi morale na omenjenih območjih dopustiti uporabo uradnih jezikov vsakomur, vendar pa praksa slovenskih sodišč pri tem ni enotna. Predvsem na območju italijanske manjšine sodišča preverjajo tudi narodnost vlagatelja, čeprav za takšno preverjanje ne obstajajo nobeni izdelani kriteriji.
Ključne besede: Slovenija, narodne manjšine, jezikovne manjšine, jezikovne pravice, uradni jezik, sodišča, sodni postopek, manjšinski jeziki, narodnost, Koper, Capodistria, Lendava, Lendva
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 378; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (364,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 909; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

84.
Aplikacija za nadzorovanje delovanja strojnih komponent računalniškega sistema
Jan Jagrič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na razvoj uporabniške programske opreme za operacijske sisteme Windows v razvijalskem okolju Visual Studio in s programskim jezikom C#. Namen aplikacije je zajem informacij in spremljanje delovanja senzorjev strojnih komponent osebnega računalnika. V naši aplikaciji nadzorujemo naslednje strojne komponente: procesor, grafično kartico, pomnilnik, disk in matično ploščo. Na podlagi pregledanih obstoječih programskih rešitev za spremljanje delovanja strojnih komponent računalnika, smo zasnovali grafični uporabniški vmesnik, prikaz in izračun funkcije trendov, beleženje meritev ter obremenitveni test. Za boljšo uporabniško izkušnjo smo vpeljali še sistem uporabniških profilov. Aplikacijo smo preizkusili na dveh različnih osebnih računalnikih in na prenosniku. Na njih smo izvedli meritve procesorja ter analizirali dobljene grafe in trende. Rezultati so potrdili naša pričakovanja glede vrednosti opazovanih parametrov, in sicer tako v primeru, ko so bili računalniški sistemi obremenjeni, kakor tudi ko računalniški sistemi niso delovali s polno obremenitvijo. Naša aplikacija še ni primerna za produkcijsko delovanje, saj bi jo morali preizkusiti na večjem številu računalniških sistemov.
Ključne besede: operacijski sistem Windows, aplikacija Windows Forms, strojne komponente osebnega računalnika, programski jezik C#, meritve delovanja
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 892; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

85.
Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 852; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

86.
Švicarski knjižni jezik in druge jezikovne zvrsti v Švici. Empirična raziskava jezikovnega prestiža.
Patrik Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Ključne besede: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Objavljeno: 20.03.2018; Ogledov: 620; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

87.
Jezik uporabnikov družbenega omrežja Facebook v Sloveniji
Nuša Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je pomemben del našega življenja. Omogoča nam, da svobodno izražamo svoje mnenje in posledično tudi navezujemo stike z drugimi. Komuniciramo lahko besedno ali nebesedno, pisno ali ustno, zelo pomembno pa danes postaja tudi elektronsko komuniciranje. Danes si komuniciranja brez uporabe spleta in moderne tehnologije sploh ne moremo več predstavljati. A vendar je jezik, ki se uporablja na spletu, bistveno drugačen od knjižne norme. Ker menim, da se zelo oddaljuje od knjižne norme, sem se odločila to tudi podrobneje raziskati. V magistrskem delu se ugotavlja, kakšen jezik se dejansko rabi na družbenem omrežju Facebook, ki je eno izmed najpopularnejših družbenih omrežij predvsem med mladimi. Empirični del magistrskega dela pokaže, na katerih jezikovnih ravninah se kažejo največja odstopanja od knjižne norme, in ali jezik, ki ga uporabljamo na spletu, vpliva tudi izražanje v drugem okolju – šola, uradi … Analizirani so bili pogovori uporabnikov Facebooka, ki so starejši od trinajst let, saj je ta starost navedena kot pogoj za uporabo tega družbenega omrežja. Predvidevano je bilo, da se raba jezika spreminja glede na starost uporabnika, zato so bila analizirana besedila uporabnikov razdeljena v pet skupin glede na njihovo starost. Za ugotavljanje, ali se uporabniki zavedajo svojih napak, je bil uporabljen vprašalnik. Odgovori so bili natančno analizirani in na podlagi odgovorov se je pokazalo, da besedila uporabnikov odstopajo od knjižne norme na vseh jezikovnih ravninah in da se uporabniki napak, ki jih delajo pri pisanju, ne zavedajo. Raziskava je bila narejena na vzorcu posameznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati. V raziskavi je sodelovalo 53 posameznikov.
Ključne besede: komunikacija, elektronska komunikacija, družbeno omrežje, Facebook, jezik
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

88.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Marko Jesenšek, Marko Snoj, Tanja Mirtič, Domen Krvina, Irena Orel, Natalija Ulčnik, Ludvik Karničar, France Novak, Silvija Borovnik, Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: V zavetju Orliškega hribovja, ob izviru Gabernice ter med vinskimi griči in v senci dišečih marelic je preživljal svoje otroštvo in svoja zrela leta profesor in slovaropisec Maks Pleteršnik. Ob 20. obletnici obnove Pleteršnikove domačije in vzpostavitve muzeja v njej je Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine »Maksa Pleteršnika« Pišece pripravilo prireditev, na kateri so sodelovali člani Društva Pleteršnikova domačija s Pleteršnikovimi pevci, šolsko mladino in ustvarjalci kulture v Pišecah. Prireditev je potekala 2. oktobra 2014 na Pleteršnikovi domačiji in v Kulturni dvorani pri šoli v centru Pišec, in sicer po naslednjem programu: 9.00–10.00: Prihod gostov in šolske mladine (prigrizek in ogled Pleteršnikovega muzeja oz. domačije) 10.00: Pozdrav domačinov, občine in predsednika Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika, dr. Marka Jesenška 10.15–12.00: Kviz osnovnošolcev o življenju in delu slovarnika Maksa Pleteršnika z vmesnim kulturno – zabavnim programom (Gimnazija Brežice in OŠ Pišece) 12.15–14.30: Okrogla miza z naslovom Slovensko slovaropisje 15.00–16.00: Slavnostna akademija (kulturni program v dvorani v izvedbi Pleteršnikovih pevcev (KD Orlica Pišece in OŠ Maksa Pleteršnika; slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek, dekan FF Univerze Maribor).
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika, slovaropisje, slovarji, jezikovni priročniki, jezikovni viri, slovaropisje, glasoslovje, oblikoslovje
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 675; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (635,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 11 gradivo!

89.
Prekmurski pisatelji v 18. stoletju
Jožef Smej, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni prekmurski pisatelji 18. stoletja, najprej evangeličanski (Temlin, Sever in Števan Küzmič), nato katoliška (Mikloš Küzmič in Čergič). Analizirane so jezikovne različice molitev očenaša, zdravemarije in apostolske vere (in pesmi M. Küzmiča ter Čergiča). Gre za ekumensko razsež nost in spoznanje, da so apostolska veroizpoved ter molitvi očenaš, zdravamarija pred jedjo in po njej skupne katoličanom in evangeličanom. Primerjajoč Avgustov zlati vek (Vergil, Ovid – omenja ju M. Küzmič –, Horac, Tibul, Properc) s slovenskimi prekmurskimi pisatelji, avtor ugotavlja, da je bilo 18. stoletje zlati vek za Prekmurje in prekmurski knjižni jezik.
Ključne besede: prekmurski jezik 18. stoletja, prekmurski pisatelji, apostolska vera, očenaš, zdravamarija, evangeličani, katoliki, ekunomizem
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 605; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (445,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

90.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici