| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 490
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru
Sergeja Štiberc, 2019, magistrsko delo

Opis: Bistvo naloge je ugotoviti usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru. Pri tem so na začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in zakonodaja, brez katere policisti ne morejo in ne smejo delovati. V teoriji smo predstavili dva temeljna pojma, in sicer pojma gluhost in naglušnost. Prav tako je predstavljen slovenski znakovni jezik, ki je za nekatere od teh ljudi materni jezik. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer z ugotavljanjem usposobljenosti policistov za delo s takšnimi ljudmi. Teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer smo s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika ugotavljali usposobljenost policistov iz območja Maribora za delo z gluhimi in naglušnimi osebami. Hkrati smo izvedli anketiranje na samem Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, saj smo želeli predstaviti tudi njihov pogled na delo policistov, bodisi v postopkih bodisi kot splošna ocena njihovega dela. Ob tem so predstavljeni trije projekti, ki so jih ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Policije izvedli na tem področju. Policija je ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v letu 2017 predstavila projekt, s katerim so omogočili dostopnost informacij s spletne strani Policije za gluhe in naglušne osebe. Vsebino so tako s pomočjo strokovnjakov za slovenski znakovni jezik prevedli in opremili z video vsebino. Hkrati lahko poudarimo tudi možnost »klicanja« na interventno številko 112 in 113. Možnost »klicanja« so v letu 2012 nadomestili s pošiljanjem SMS sporočil. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi spremembo slovenske ustave, ki bo omogočila vključitev slovenskega znakovnega jezika med uradne jezike.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, usposobljenost, znakovni jezik, gluhost, naglušnost, gluhe osebe, naglušne osebe, magistrska dela
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

42.
Težave pri komunikaciji v izbranih pogovorih na Facebooku
Petra Grdadolnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je proces, s katerim se srečujemo vsakodnevno; uporablja se za dogovarjanje o najbolj osnovnih nalogah kot tudi za precej zapletene opravke in procese. Kljub vsemu pa se redko vprašamo, ali je zadani cilj opravljen ravno zaradi uspešne komunikacije. Neuspeh pogosto pripisujemo drugim dejavnikom, kljub temu da je učinkovita komunikacija ključ do uspešnosti. V magistrskem delu želim izpostaviti ovire, ki nastanejo pri komunikaciji, na kaj moramo biti pozorni in čemu se je bolje izogniti, ko želimo uspešno komunicirati z drugimi. Za analizo sem uporabila izbrane pogovore na Facebooku, s katerimi želim primerjati jezik na spletu s knjižno normo in ali je ravno to odstopanje razlog za nastanek ovir v komunikaciji. Izbrani pogovori na Facebooku so potekali med člani zaprte skupine, ki je namenjena postavljanju vprašanj in iskanju rešitev pri določenih vidikih vzgoje ter podajanju mnenj. Ime skupine bo zaradi varovanja osebnih podatkov članov skupine ostalo anonimno. V magistrskem delu se raziskuje značilnosti besedne in nebesedne komunikacije ter komunikacije na spletu. Podrobneje so analizirani izbrani pogovori v slovenskem jeziku na Facebooku, na podlagi katerih je raziskano, v kolikšni meri se kažejo značilnosti spletnih besedil. V raziskavi je bilo uporabljenih pet pogovorov, v katerih je bilo vključenih 83 različnih oseb. Poleg analize spletnih besedil je ugotovljeno tudi, kateri dejavniki privedejo do težav pri komunikaciji.
Ključne besede: Komunikacija, elektronska komunikacija, slovenski jezik, Facebook.
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 1043; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

43.
Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov
Nina Balažek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov so zbrana imena rastlin in rož, ki se pojavljajo v Shakespearjevih delih, tragediji Hamlet in komediji Sen kresne noči. Imena rastlin in rož smo pridobili iz različnih virov, in sicer smo izhajali iz članka Phyllis Cooka William Shakespeare, Botanist, Henry Ellacombove knjige The Plant-Lore & Garden-Craft of Shakespeare in Male flore Slovenije (Martinčič idr. 1999), s pomočjo katere smo klasificirali rastline in rože. Imena smo zbirali ročno z branjem izvirnikov in njihov prevod preverjali v šestih slovenskih prevodih. Uporabili smo tudi korpus Opensourceshakespeare s pomočjo katerega smo preverjali pogostost pojavljanja imen določenih rastlin. Imena rastlin smo razvrstili tako, da smo najprej navedli ime, ki se pojavlja v Shakespearjevem izvirniku, nato smo navedli moderno znanstveno ime rastline, družino v katero spada ter na koncu še uradno ali narečno slovensko poimenovanje. Opazovali smo 97 imen rastlin/rož, od tega 34 imen, ki se pojavljajo v drami Hamlet in 63 imen, ki se pojavljajo v drami Sen kresne noči. S pomočjo dostopne literature smo ugotovili, da se nekatera današnja imena rastlin razlikujejo od tistih v Elizabetinski dobi, zato smo opazovali ali je to v slovenskih prevodih upoštevano. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na opazovanje simboličnega pomena rastlin/rož in morebitno spremembo simbolizma v slovenskih prevodih. Uporabili smo štiri slovenske prevode drame Hamlet, in sicer prevod Otona Župančiča, Milana Jesiha, Janka Modra in Srečka Fišerja ter dva slovenska prevoda drame Sen kresne noči, Otona Župančiča in Milana Jesiha. V slovenskih prevodih smo opazovali ali so prevajalci upoštevali vse rastline in njihovo pomembnost kot del poteka zgodbe v drami ali so katero omembo rastline izpustili ali jo nadomestili s kakšno drugo rastlino. Opazovali smo kakšna poimenovanja rastlin je vseboval slovenski prevod, in sicer ali je šlo za narečno poimenovanje, uradno slovensko poimenovanje ali samo za namigovanje na rastlino. Ravno izbor besed s strani prevajalcev nam pove veliko o času nastanka prevodov ter o spremembi jezika skozi čas.Prav tako pa nastanek prevodov ponuja mnogo informacij o zgodovini, jeziku, razlikah med kulturama in simbolizmu. Simbolizem rastlin/rož lahko pripomore k dojemanju drame in nakazuje na razlike v dojemanju drame v Angliji in Sloveniji. Povprečni slovenski bralec mora simbolizem razumeti, če želi da mu je drama popolnoma razumljiva in smiselna.
Ključne besede: jezik rož, William Shakespeare, Hamlet, Sen kresne noči, simbolizem rož, slovenski prevod, Elizabetinska doba.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (717,14 KB)

44.
Jezik Blockly za programiranje krmilnikov PLC
Vito Ferš, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj novega vizualnega jezika s pomočjo ogrodja za izdelavo blokovnih vizualnih jezikov Blockly. Ta jezik se lahko uporablja za namene programiranja krmilnikov PLC v jeziku Structured Text, predstavljeni pa so tudi pripadajoči standardi. Poleg jezika smo razvili še urejevalnik, ki omogoča delo z omenjenim vizualnim programskim jezikom. Urejevalnik omogoča branje in shranjevanje ustvarjenih programov ter tudi izvoz v druge formate zapisa domene. Jezik je predstavljen na praktičnem primeru preprostega zalivalnega sistema.
Ključne besede: Blockly, vizualni programski jezik, krmilniki PLC, programski jezik
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 547; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

45.
Spirometrija na primarni ravni
Primož Rojko, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Spirometrija je najpogosteje uporabljena preiskava za preverjanje funkcionalnosti pljuč in je t.i. zlati standard za diagnosticiranje in monitoring respiratornih bolezni. Potrebna je natančnost meritev, zato je vloga izvajalca pri oskrbi in motiviranju pacienta izredno pomembna. Namen je raziskati težave s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri izvajanju spirometrije na primarni ravni, pri ljudeh starejših od 18 let. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo intervjuje z dvanajstimi medicinskimi sestrami, ki se pri svojem delu dnevno srečujejo z izvajanjem spirometrije. Za analizo intervjuja smo uporabili induktivno analizo vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da na uspešnost preiskave vpliva angažiranost izvajalca, prav tako pa pacientov interes, ter razumevanje navodil, ki je pogosto oteženo zaradi pacientom nerazumevajočega jezika. Ovire najpogosteje da rešiti s ponovnim dajanjem navodil in demonstracijo izvedbe preiskave. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se pri izvajanju spirometrije pogosto srečujejo z ovirami. V prihodnje bo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem in nadaljnjim izobraževanjem moč zagotoviti kakovostno izvajanje spirometrije.
Ključne besede: ovire, jezik, izvajalec, demonstracija, pljučna funkcija.
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (402,85 KB)

46.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 717; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

47.
Prenova procesa pri sprejemu slovensko govorečega darovalca v nemško govoreči organizaciji
Renata Šabeder, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Predstavljena organizacija se ukvarja s pridobivanjem krvne plazme v nemško govorečem okolju. Ker v njej narašča tudi število slovensko govorečih darovalcev, se temu sproti prilagaja. Problem nastane, ko je slovensko govoreči darovalec sprejet s strani nemško govorečega izvajalca in je zaradi ovir v komunikaciji poslan nazaj v čakalnico ter mora počakati na prostega slovensko govorečega izvajalca. Namen je bil organizaciji prikazati odstopanja pri procesu sprejema slovensko govorečega darovalca ter podati predlog prenove z poenostavitvijo procesa z uvedbo nove informacijske tehnologije. Raziskovalne metode: Odločili smo se za analitično metodo raziskovanja na podlagi procesne in časovne analize. Z uporabo programskega orodja ARIS smo predstavili obstoječe strukture in procese v organizaciji, posnetek obstoječega stanja, kritično analizo ter podali predlog prenove procesa sprejema. Rezultati: S procesno analizo smo dokazali, da bi z uvedbo novega IT progama »SPREJEM« bila odpravljena komunikacijska ovira med nemško govorečim izvajalcem in slovensko govorečim darovalcem in bi s tem odpravili povratno zanko vračanja slovenskega darovalca nazaj v čakalnico. S časovno analizo smo dokazali, da bi se sprejem slovensko govorečega darovalca z uvedbo novega IT programa »SPREJEM« skrajšal. Diskusija in zaključek: Uspeli smo potrditi prednosti uvedbe nove informacijske tehnologije, kar bi bila za organizacijo dolgoročna pridobitev. Zaradi preprostosti in enostavnosti rešitve, smo proces prenove predstavili izbrani organizaciji z namenom njegove implementacije v vsakodnevno prakso.
Ključne besede: procesni management, darovalec, plazma, plazmafereza, slovenski jezik
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 393; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

48.
Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtec
Rrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo

Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 1567; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
Reprezentacija vesoljskega turizma v literaturi
Kim Perušek, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obsega teorijo obravnavane teme, v drugem pa je opisana naša raziskava. V teoretičnem delu smo opisali vesoljski turizem in njegovo zgodovino ter podjetja, ki razvijajo tehnologijo, s katero bodo postali ponudniki storitev na področju vesoljskega turizma. V raziskovalnem delu smo predstavili, kako je vesoljski turizem reprezentiran v literaturi, pomen dostopnosti virov o vesoljskem turizmu v slovenskem jeziku, saj angleščina kot svetovni jezik znanosti lahko izrine in počasi dejansko na nekaterih področjih že izrinja slovenščino, kar lahko po zelo črnem scenariju vodi do izumrtja jezika. Prav tako analiziramo izbrano knjigo, s katero smo podrobno predstavili vesoljski turizem od priprav na potovanje, vzleta, možnih destinacij za potovanje pa do zdravstvenih problemov, ki jih povzroča mikrogravitacija, vrnitve domov in readaptacije ter dodatno analiziramo reprezentacijo vesoljskega turizma v medijskih člankih, s katero smo ugotovili, kako je vesoljski turizem predstavljen laični javnosti. Z izdelavo diplomskega dela smo ugotovili, da je vesoljski turizem katerakoli komercialna dejavnost, povezana z vesoljem. Odkrili smo, da je bilo skoraj vse, kar je danes znanega o vesoljskem turizmu v literaturi, prvotno zapisano v angleškem jeziku ter da literature na to temo v slovenščini skorajda ni. Poleg tega pa smo ugotovili tudi to, da je izjemno pomembno, da so nam znanstvena spoznanja dostopna v maternem jeziku in k temu vsaj malo prispeva tudi naše diplomsko delo.
Ključne besede: vesoljski turizem, reprezentacija, literatura, dostopnost virov, jezik
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (805,85 KB)

50.
Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih
Nuša Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih smo raziskovali ali in v kolikšni meri študentje fakultet Univerze v Mariboru uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo in terminologijo pri izdelavi zaključnega dela na posamezni stopnji študija. V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili termina jezik, ki smo ga v nadaljevanju razdelili na materni in tuji jezik ter jezik stroke, ki je bil osnova našega raziskovanja. Pozornost smo posvetili tudi učenju tujega jezika, njegovemu pomenu in njegovi vlogi v globaliziranem svetu. Osrčje teoretičnega dela smo posvetili jeziku stroke. Opredelili smo pojem strokovni jezik in navedli razloge za učenje le-tega. Predstavili smo tudi predloge oz. smernice za poučevanje tujega jezika stroke in vlogo učitelja v njem, hkrati pa smo navedli tudi razloge za učenje tujega jezika stroke. V raziskavo smo vključili štiri fakultete Univerze v Mariboru, zato smo podrobno preučili njihove predmetnike in učne načrte ter predstavili in primerjali predmete, katerih vsebina vključuje pridobivanje znanja tujega jezika. V empiričnem delu magistrske naloge so nas zanimala tudi stališča študentov Univerze v Mariboru o uporabi domače in tuje strokovne in znanstvene literature med študijem in pri izdelavi zaključnega dela. Rezultati so pokazali, da študentje vseh fakultet, vključenih v raziskavo, tekom študija uporabljajo več domače kot tuje tiskane in spletne literature, pri izdelavi zaključnega dela pa se poslužujejo vseh vrst literature, tako domače kot tuje tiskane in spletne literature.
Ključne besede: Jezik stroke, tuj jezik, terminologija, strokovna in znanstvena literatura, zaključno delo.
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 617; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici