| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 490
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Ključne besede: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 495; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (956,20 KB)

32.
Programski jezik za paralelno procesiranje statističnih podatkov
Luka Woititz, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo predstavili tolmačen in prevajan programski jezik, ki postavlja v ospredje slog vzporednega programiranja, za namene osnovnega statističnega procesiranja podatkov. Z enkapsulacijo zapletenih podrobnosti takšnega procesiranja, smo za programerje začetnike in naprednejše uporabnike izdelali jezik, ki nudi preprost vmesnik za programiranje brez modularnih razširitev. Najprej smo opravili pregled sorodnih rešitev in v glavnem delu izpostavili jezik kot osrednjo temo. Opravili smo testiranje in meritve, s katerimi smo ovrednotili tezo hitrejšega procesiranja z vzporednimi pristopi, ter izvedli primerjavo zahtevnosti implementacije algoritma v našem jeziku in C++.
Ključne besede: programski jezik, paralelno računanje, tolmač, prevajalnik, statistika
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (667,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
Angleščina kot najbolj uporabljen jezik na spletu in njen vpliv na mladostnike, ki jim ta jezik ni materni jezik
Adna Huseinbegović, 2019, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik je najbolj uporabljen jezik na spletu. Med uporabniki spleta obstajajo ljudje, ki jim je angleški jezik materni, in tisti, ki jim le ta ni materni jezik. Med tistimi, ki jim ta jezik ni materni jezik, so tisti, ki znajo angleški jezik dobro, in tisti, ki ne obvladajo angleškega jezika dobro ali pa ga sploh ne znajo uporabljati. V tej diplomski nalogi bomo ugotovili, kako angleški jezik na spletu vpliva na tiste, ki jim le ta ni materni jezik. Ugotovili bomo tudi posledice in razloge za te okoliščine in vplive.
Ključne besede: angleški jezik, splet, mladostniki
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (768,59 KB)

34.
Vpliv računalniških iger na jezik igralcev (starih do 30 let)
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Računalniške igre mladim predstavljajo nek pobeg iz realnega sveta, v tem svetu pa lahko gradijo druge, nove svetove, se povezujejo z drugimi igralci, pri tem pa so lahko bolj uspešni kot v realnem svetu, kar jih še posebej pritegne. Za vse to je ključnega pomena komunikacija, ki pri tem poteka, ali z drugimi igralci, ki igro igrajo, ali pa z igro samo. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno vlogo ima slovenščina v svetu računalniških iger, kako nanjo vpliva angleščina, ki je univerzalen jezik tega področja, in kako igralci sprejemajo dejstvo, da večine najbolj igranih iger v slovenščini ni mogoče igrati. Empirični del magistrskega dela nam pokaže, kakšen odnos imajo anketirani do slovenščine in samih prevodov v slovenščino, kako sprejemajo angleščino in kako se znajdejo v situacijah, ko morajo za uspešnost v igri komunicirati z drugimi igralci, ki niso govorci slovenščine. Za analizo smo uporabili anketni vprašalnik. Odgovore smo natančno analizirali in ugotovili, da računalniške igre v luči dejstva, da prevodi v slovenščino pri večini iger niso na voljo, močno vplivajo na jezik igralcev, ki je slovenščina. Na tem področju se tako uporabljajo zgolj besede v angleščini ali pa gre za kombinacijo slovenščine in angleščine. Večina igralcev slovenskim prevodom zaradi pričakovane slabe kvalitete prevodov in navajenosti na angleščino ni naklonjena, tisti pa, ki bi želeli preizkusiti igranje v slovenščini, bi to storili zgolj zaradi radovednosti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu mladih, ki so stari do vključno 30 let in redno igrajo računalniške igre ter so bili pripravljeni sodelovati. V njej je sodelovalo 366 posameznikov.
Ključne besede: Računalniške igre, komunikacija, jezik, slovenščina, angleščina.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 348; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

35.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Ključne besede: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

36.
Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Ključne besede: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

37.
Opazovanje branja tretješolcev s slovenskim in tujim maternim jezikom
Petra Požek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 470; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (906,20 KB)

38.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 503; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

39.
Ogrodje za razvoj geolokacijsko usmerjenih mobilnih aplikacij s programskim jezikom Java
Rene Vučko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je podrobneje podan pregled delovanja troslojne arhitekture, ki je izvedena z vmesnikom JPA in orodjem MySQL Workbench. S programskim jezikom Java so zgrajeni razredi in dodani servisi, ki so omogočili gradnjo aplikacije, ki je postala temelj oziroma ogrodje za nadaljnji razvoj. Z ustvarjenim ogrodjem je bila oblikovana aplikacija, ki je v primarni vlogi prejemala koordinate, na podlagi katerih je uporabnikom po telefonu izrisovala lokacije navideznih kriptovalut.
Ključne besede: geolokacijsko usmerjene rešitve, gradnja temeljnega strežnika, programski jezik Java.
Objavljeno: 19.08.2019; Ogledov: 548; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

40.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 1054; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici