| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 567
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
"Anika govori drugače": slikanica z dodatkom za učenje slovenskega znakovnega jezika : magistrsko delo
Sara Irman Kolar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali slikanico in njene značilnosti. S pomočjo primerov smo iskali razlike med slikanicami, namenjenimi splošni populaciji otrok, in tistimi, ki imajo posebne bralne prilagoditve. V ospredju je literatura za gluhe, ki bralcu z različnimi načini predstavi vsebino knjige. Kljub temu da gre za vizualno dojemljive osebe, ki naj bi po tej logiki znale brati besedilo, je to zanje zelo težko, saj črk ne zmorejo povezati s fonetičnimi vrednostmi in pomenom. Zanje je treba pisano besedo spremeniti v kretnje znakovnega jezika. V prvih poglavjih smo razložili pojem gluhota in s tem povezane potrebe po prilagoditvah ter opisali značilnosti znakovnega jezika. V drugem poglavju smo povzeli glavne karakteristike in pristope k izdelavi splošne slikanice, nato pa predstavili nekaj redkih primerov slikanic, prilagojenih gluhim osebam. Zaradi pomanjkanja gradiva, prilagojenega osebam s težavami pri branju, se vse pogosteje pojavlja želja in potreba po prilagojeni literaturi. V praktičnem delu smo izdelali slikanico, vsebinsko vezano na gluhoto. Prvinsko je namenjena slišečim bralcem, da se spoznajo z življenjem gluhih oseb, razumejo njihove potrebe in težave, jih spoštujejo in jim pomagajo. Slikanici je dodanih nekaj osnovnih kretenj, ki bralca spodbujajo, da se jih nauči in posledično bolj suvereno pristopi do gluhih oseb.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, gluhota, znakovni jezik, lažje besedilo, sprejemanje drugačnosti
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

2.
Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let : diplomsko delo
Nina Jehart, 2025, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo "Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let" vsebuje teoretični in empirični del. Teoretični del naloge predstavlja govorni razvoj otrok, dejavnike, ki vplivajo nanj, ter spodbujanje govora v vrtcu. Obravnavane so tudi jezikovne teme, kot so jezik, slovenski jezik, socialne zvrsti jezika, raba knjižnega in neknjižnega jezika v vrtcu ter narečja v Sloveniji, posebej koroško in mežiško narečje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri nas je zanimalo, ali bodo otroci iz Mežiške doline prepoznali predmete na sličicah, ali jih bodo poimenovali z narečnimi ali s knjižnimi izrazi, ali bodo razumeli in prepoznali vsakdanje predmete, ko so poimenovani s knjižnimi izrazi, ali bodo ob ponovnem poimenovanju predmetov na sličicah uporabili knjižno ali narečno besedo ter ali obstajajo morebitne jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci v večini prepoznali predmete na sličicah, da so jih pogosteje poimenovali z narečnimi izrazi in da je večina prepoznala predmete, ko so bili knjižno poimenovani. Ko so ponovno sami poimenovali predmete, pa so pogosteje uporabili narečna poimenovanja. Poleg tega so se pokazale tudi jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja.
Ključne besede: otrok, razvoj govora, jezik, narečje in mežiško narečje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

3.
Plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti : diplomsko delo
Špela Prejac, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Želeli smo raziskati in ugotoviti, kakšne so možnosti povezave plesnih dejavnosti z gradniki bralne pismenosti v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili značilnosti plesa v predšolskem obdobju, vlogo vzgojitelja pri plesnih dejavnostih z otroki, elemente in vidike plesa. Osredotočili smo se tudi na ustvarjalni gib, značilnosti jezika v predšolskem obdobju in gradnike bralne pismenosti. Pri gradnikih bralne pismenosti smo se osredotočili na govor, glasovno zavedanje in besedišče. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili tudi povezovanje plesa in jezika v predšolskem obdobju. V praktičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Dve dejavnosti sta bili osredotočeni na govor, tri so bile na glasovno zavedanje in tri na bogatenje besedišča. Plesne dejavnosti smo izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5-6 let. Na podlagi evalvacij izvedenih plesnih dejavnosti smo ugotovili, da se področji plesa in jezika med seboj odlično povezujeta. Ugotovili smo tudi, da obstaja veliko različnih možnosti za pripravo raznolikih plesnih dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Otroci so v načrtovanih plesnih dejavnostih spoznavali in utrjevali imena, jutranjo rutino, ustvarili gibe glede na zastavljeno besedo, plesno usklajevali zvoke, prepoznavali predmete na slikah skozi gibalne uganke ter izgovarjali začetne glasove besed. S pomočjo plesa so spoznavali in utrjevali tudi letne čase, čustva ter spoznavali in utrjevali glasove.
Ključne besede: ples, jezik, gradniki bralne pismenosti, ustvarjalni gib, govor, besedišče in glasovno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

4.
Raba narečja med vodenimi dejavnostmi vzgojiteljev v koroških vrtcih : diplomsko delo
Ana Marija Meh, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se poglobili v rabo narečja vzgojiteljev med njihovimi vodenimi dejavnostmi. Osredotočili smo se na vrtce po Koroški regiji. V teoretičnem delu so povzete osnove govora, jezika, govornega razvoja otrok, nekoliko podrobneje je razčlenjen jezik in njegove socialne zvrsti ter rabo narečja med delavci v vzgoji in izobraževanju. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila preko elektronske oblike posredovana v devet različnih vrtcev. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji med vodenimi dejavnostmi uporabljajo narečje v kombinaciji s knjižnim jezikom, vendar skoraj nikoli samostojno. Kljub delni rabi narečja med vodenimi dejavnostmi ostajajo razlogi, zakaj je temu tako, kar kaže na to, da vzgojitelji po narečju posegajo premišljeno in samo v določenih situacijah. Prav tako lahko potrdimo, da kljub rabi narečja spodbujajo rabo knjižnega jezika, ki je v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaželena, če ne celo nujna.
Ključne besede: govor, jezik, neknjižni jezik, knjižni jezik, narečje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (787,81 KB)

5.
Uporaba angleškega jezika na slovenski televiziji in radiu : diplomsko delo
Nina Šentjurc, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali koliko angleškega jezika, natančneje angleških izrazov, smo Slovenci prinesli v tradicionalne medije in s kakšnim namenom. Radio in televizija sta namreč tradicionalna medija in ena izmed prvih, ki smo ju začeli uporabljati tudi Slovenci. Že beseda tradicionalen – tradicija pomeni, da nekaj izvira iz korenin določenega naroda in prenaša njihove navade ter kulturo iz generacije v generacijo. Na slovenski televiziji in radiu lahko vedno pogosteje slišimo vse več angleških izrazov, kar ni slabo za mlade, ki jih poznajo bolje kot starejši prebivalci Slovenije. V analizi smo povprašali širšo javnost, kako pogosto slišijo angleške izraze v tradicionalnih medijih, in ali se jim zdi to koristno oziroma moteče. Medtem smo povprašali tudi nekaj medijskih hiš, če pri svojih pogovornih in podobnih oddajah uporabljajo angleške izraze, kateri so najpogostejši in zakaj je to postalo trend.
Ključne besede: radio, televizija, angleški jezik, angleški izrazi, pogovorne oddaje, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Preučevanje otroške in mladinske književnosti
2025

Opis: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Analiza algoritmov stiskanja na primeru tekstovnih datotek v različnih jezikih
Klemen Arzenšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava različne algoritme stiskanja tekstovnih datotek in analizira, ali jezik, v katerem je zapisana vhodna datoteka, vpliva na uspešnost stiskanja z izbranimi algoritmi. Preučeni in predstavljeni bodo izbrani algoritmi stiskanja, ugotovljene prednosti uporabe izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek, določene entropije analiziranih jezikov na ravni znakov, izvedeni praktični testi izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek s testnimi vzorci različnih jezikov, analizirano in ugotovljeno, ali jezik v izbranih testnih vzorcih vpliva na uspešnost posameznih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek. Delo bo iskalo povezave med entropijo jezika in uspešnostjo stiskanja. Na koncu bo na primeru Huffmanovega algoritma, ki kodira posamezne znake, preverjeno, ali kodiranje daljših nizov izboljša učinkovitost kodiranja.
Ključne besede: naravni jezik, entropija jezika, algoritmi stiskanja, algoritem LZW, tekstovne datoteke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

8.
Moderna zgodovina razvoja pravnega sistema na slovenskem ozemlju : magistrsko delo
Tadej Makoter Rožmarin, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Vzgoja dvojezičnih otrok z metodo »en starš - en jezik« pri starših Slovencih : magistrsko delo
Dolores Gjergjek, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Ključne besede: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Poglavja o različicah slovenskega jezika
Marko Jesenšek, 2024

Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici