1. Učbeniška gradiva za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 1. razredu OŠ : magistrsko deloKatja Kolarič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo ob pregledu učbenikov za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 1. razredu OŠ razvili lasten instrumentarij, ki izhaja iz priporočil različnih avtorjev, na podlagi izsledkov pa smo pripravili smernice o uporabi učbenikov pri poučevanju angleščine v 1. razredu.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na prednosti in vrzeli uporabe učbenikov pri poučevanju na splošno, na rabo učbenikov pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v otroštvu ter predstavili evalvacijo ustreznosti izbranih učbenikov in podali nekatera merila za analizo učbenikov za poučevanje tujega jezika v 1. razredu.
V empiričnem delu smo pregledali 4 učbenike za angleščino kot tuji jezik v 1. razredu OŠ, izbranih iz Kataloga predlaganih učbenikov za leto 2022/23. Zaradi zagotavljanja anonimnosti, smo le-te označili s črkami A, B, C in D. Ugotovili smo, da ima najustreznejšo naslovnico učbenik D, pri pregledu formatov pa se priporočenemu formatu A4 najbolj približa učbenik B. Pri pregledu pisave smo ugotovili, da ustrezno pisavo zajemata le učbenika B in učbenik A. Pregledani učbeniki, razen učbenika A, vsebujejo kazalo vsebine in dodatna gradiva, prav tako je ta edini, ki ne uresničuje vseh zastavljenih ciljev, ki jih predvideva učni načrt za neobvezni izbirni predmet angleščine v 1. razredu. Na podlagi naših izsledkov uporabo učbenika svetujemo le za izhodišče poučevanja angleščine kot tujega jezika, učiteljem pa svetujemo, da jih uporabljajo v kombinaciji z drugimi viri in gradivi, medtem ko samostojno uporabo učbenika v prvem razredu OŠ odsvetujemo.
Ključne besede: učbenik, tuji jezik, poučevanje, 1. razred
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 31; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (653,57 KB) |
2. |
3. IKT-kompetentnost učiteljev za poučevanje tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloZala Zabukošek, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji.
V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Ključne besede: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 134; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. Gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji : magistrsko deloTjaša Cvikl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in razvili lastni instrumentarij, ki vključuje gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se najprej osredotočili na gibalne dejavnosti in predstavili nekatere pristope medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika, v zadnjem delu teoretičnega dela pa smo povezali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in poiskali raziskave, ki vključujejo uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika v osnovni šoli.
V praktičnem delu smo razvili lasten instrumentarij, ki bo služil učiteljem, ki poučujejo tuji jezik na nižji stopnji OŠ kot primer dobre prakse vključevanja gibalnih dejavnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Instrumentarij smo oblikovali v štirih sklopih , ki zajemajo različne gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika. V prvi fazi smo navedli primere gibalnih dejavnosti, ki so primerne za delitev v pare oz. skupine, v drugi fazi gibalne dejavnosti, ki so primerne za uvodni del učne ure, v tretji fazi dejavnosti primerne za osrednji oz. glavni del ure in v četrti fazi dejavnosti, ki so primerne za zaključni del učne ure tujega jezika.
V drugem razredu osnovne šole smo pri pouku tujega jezika izvedli deset gibalnih dejavnosti in s pomočjo vodenega intervjuja za učenca ter s pomočjo samo-refleksije izvajalca evalvirali izvedbo gibalnih dejavnosti v tujem jeziku. S pomočjo povratne informacije učencev in izvajalca ugotavljamo, da ima vključevanje gibalnih dejavnosti k pouku tujega jezika pozitiven vpliv na učenje tujega jezika.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, tuji jezik, gibanje, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 27
Celotno besedilo (18,34 MB) |
6. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
7. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Opis: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Ključne besede: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 150; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Gledališka pedagogika pri poučevanju tujega jezika v 1. VIO : magistrsko deloZala Županič, 2023, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo TJ v 1. VIO, poslužujejo vključevanja GP v pouk TJ na razredni stopnji OŠ. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na pomen gledališča v vzgojno-izobraževalnem procesu, nadalje smo predstavili pomen GP na splošno ter njeno vlogo pri poučevanju TJ v 1. VIO. Predstavili smo številne tehnike ter metode GP, ki so lahko učiteljem v pomoč pri poučevanju TJ v 1. VIO. Teoretični del smo zaključili z navedbo raziskav, ki so se osredotočile predvsem na pozitivne učinke, ki jih GP nudi učencem in učiteljem pri poučevanju TJ v OŠ.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in zbrali podatke na vzorcu 81 učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO na slovenskih osnovnih šolah. Zanimale so nas razlike v odgovorih učiteljev RP, ki poučujejo TJ v 1. VIO, ter med učitelji TJ, ki poučujejo TJ v 1. VIO, glede na izobrazbo ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev, ki poučujejo TJ v 1. VIO, občasno uporabljajo GP. So si pa učitelji bolj ali manj enotni, da vključevanje GP v pouk TJ nudi številne pozitivne učinke. Najpogostejši razlogi za vključevanje GP v pouk so po navedbah učiteljev popestritev pouka, večja motivacija in interes učencev za učenje TJ.
Rezultati raziskave so lahko učiteljem, ki poučujejo TJ v 1. VIO, dobro izhodišče, zakaj se opogumiti in vključevati GP v pouk TJ v OŠ. Slednji nudi številne pozitivne učinke tako za učence kot učitelje (motivirani, aktivni učenci; razvoj tuje-jezikovnih struktur; razvoje mpatije, domišljije, ustvarjalnosti; razvoj govorno-jezikovnih veščin; krepitev neverbalne komunikacije, pozornosti; kognitivna rast učencev, ...).
Ključne besede: gledališka pedagogika, tuj jezik, osnovna šola, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. Socialna zvrstnost v dvojezičnem srednješolskem izobraževanju (s slovenskim in madžarskim jezikom)Saša Adorjan, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Ključne besede: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Objavljeno v DKUM: 12.04.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,61 MB) |
10. Poučevanje TJ na nižji stopnji OŠ v Španiji : magistrsko deloMaša Bela, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo značilnosti pouka angleščine kot tujega jezika (TJ) v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ) v Španiji. Z opazovanjem pouka tujega jezika na španski OŠ smo pridobili podatke o uporabi prvega, maternega, jezika oziroma jezika okolja (španščine) in angleščine kot tujega jezika, učnih pristopov in učnih pripomočkov.
Opazovanje pouka angleščine kot tujega jezika smo izvedli z vnaprej pripravljenim obrazcem. Opazovali smo razred 18-ih učencev. Ker gre za osnovno šolo, ki izvaja pouk po metodi montessori, so bili učenci v razredu mešanih starosti (od 6 do 8 let). S polstrukturiranim intervjujem smo dobili vpogled tudi v izobrazbo in izkušnje dveh učiteljic, ki poučujeta tuj jezik na razredni stopnji OŠ.
Na podlagi opazovanj pouka angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ smo ugotovili, da učiteljici za discipliniranje in podajanje razlage večinoma uporabljata angleščino. Učenci za komuniciranje med seboj in z učiteljicama uporabljajo jezik okolja (španščino). Spoznali smo tudi, da učiteljici najpogosteje uporabljata metodo frontalnega pouka, pa tudi metodo prevajanja iz angleškega jezika v španski jezik, metodo individualnega reševanja učnih listov in nekaj aktivnosti z gibanjem. Uporabljata veliko vizualnega, avditivnega in avdio-vizualnega gradiva. Rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) se poslužujeta redkeje, najpogosteje tabličnega računalnika. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo ugotovili, da ima zgolj ena od obeh intervjuvanih učiteljic dokončano univerzitetno izobrazbo za poučevanje angleščine kot tujega jezika.
Ugotovitve naše raziskave lahko koristijo učiteljicama opazovanega razreda, ki lahko na podlagi rezultatov naših opazovanj nadgradita svoje pristope k poučevanju angleščine kot tujega jezika. Hkrati lahko ugotovitve našega magistrskega dela služijo kot vodilo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika drugim učiteljem, saj smo navedli nekaj primerov učnih pristopov in pripomočkov, ki lahko izboljšajo učenčevo razumevanje podajane snovi pri pouku angleščine kot tujega jezika.
Ključne besede: angleščina kot tuji jezik, opazovanje pouka v Španiji, poučevanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 67
Celotno besedilo (957,73 KB) |
