Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali slikanico in njene značilnosti. S pomočjo primerov smo iskali razlike med slikanicami, namenjenimi splošni populaciji otrok, in tistimi, ki imajo posebne bralne prilagoditve. V ospredju je literatura za gluhe, ki bralcu z različnimi načini predstavi vsebino knjige. Kljub temu da gre za vizualno dojemljive osebe, ki naj bi po tej logiki znale brati besedilo, je to zanje zelo težko, saj črk ne zmorejo povezati s fonetičnimi vrednostmi in pomenom. Zanje je treba pisano besedo spremeniti v kretnje znakovnega jezika. V prvih poglavjih smo razložili pojem gluhota in s tem povezane potrebe po prilagoditvah ter opisali značilnosti znakovnega jezika. V drugem poglavju smo povzeli glavne karakteristike in pristope k izdelavi splošne slikanice, nato pa predstavili nekaj redkih primerov slikanic, prilagojenih gluhim osebam. Zaradi pomanjkanja gradiva, prilagojenega osebam s težavami pri branju, se vse pogosteje pojavlja želja in potreba po prilagojeni literaturi. V praktičnem delu smo izdelali slikanico, vsebinsko vezano na gluhoto. Prvinsko je namenjena slišečim bralcem, da se spoznajo z življenjem gluhih oseb, razumejo njihove potrebe in težave, jih spoštujejo in jim pomagajo. Slikanici je dodanih nekaj osnovnih kretenj, ki bralca spodbujajo, da se jih nauči in posledično bolj suvereno pristopi do gluhih oseb.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, gluhota, znakovni jezik, lažje besedilo, sprejemanje drugačnosti
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Želeli smo raziskati in ugotoviti, kakšne so možnosti povezave plesnih dejavnosti z gradniki bralne pismenosti v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili značilnosti plesa v predšolskem obdobju, vlogo vzgojitelja pri plesnih dejavnostih z otroki, elemente in vidike plesa. Osredotočili smo se tudi na ustvarjalni gib, značilnosti jezika v predšolskem obdobju in gradnike bralne pismenosti. Pri gradnikih bralne pismenosti smo se osredotočili na govor, glasovno zavedanje in besedišče. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili tudi povezovanje plesa in jezika v predšolskem obdobju. V praktičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Dve dejavnosti sta bili osredotočeni na govor, tri so bile na glasovno zavedanje in tri na bogatenje besedišča. Plesne dejavnosti smo izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5-6 let. Na podlagi evalvacij izvedenih plesnih dejavnosti smo ugotovili, da se področji plesa in jezika med seboj odlično povezujeta. Ugotovili smo tudi, da obstaja veliko različnih možnosti za pripravo raznolikih plesnih dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Otroci so v načrtovanih plesnih dejavnostih spoznavali in utrjevali imena, jutranjo rutino, ustvarili gibe glede na zastavljeno besedo, plesno usklajevali zvoke, prepoznavali predmete na slikah skozi gibalne uganke ter izgovarjali začetne glasove besed. S pomočjo plesa so spoznavali in utrjevali tudi letne čase, čustva ter spoznavali in utrjevali glasove.
Ključne besede: ples, jezik, gradniki bralne pismenosti, ustvarjalni gib, govor, besedišče in glasovno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,69 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali koliko angleškega jezika, natančneje angleških izrazov, smo Slovenci prinesli v tradicionalne medije in s kakšnim namenom. Radio in televizija sta namreč tradicionalna medija in ena izmed prvih, ki smo ju začeli uporabljati tudi Slovenci. Že beseda tradicionalen – tradicija pomeni, da nekaj izvira iz korenin določenega naroda in prenaša njihove navade ter kulturo iz generacije v generacijo. Na slovenski televiziji in radiu lahko vedno pogosteje slišimo vse več angleških izrazov, kar ni slabo za mlade, ki jih poznajo bolje kot starejši prebivalci Slovenije. V analizi smo povprašali širšo javnost, kako pogosto slišijo angleške izraze v tradicionalnih medijih, in ali se jim zdi to koristno oziroma moteče. Medtem smo povprašali tudi nekaj medijskih hiš, če pri svojih pogovornih in podobnih oddajah uporabljajo angleške izraze, kateri so najpogostejši in zakaj je to postalo trend.
Ključne besede: radio, televizija, angleški jezik, angleški izrazi, pogovorne oddaje, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava različne algoritme stiskanja tekstovnih datotek in analizira, ali jezik, v katerem je zapisana vhodna datoteka, vpliva na uspešnost stiskanja z izbranimi algoritmi. Preučeni in predstavljeni bodo izbrani algoritmi stiskanja, ugotovljene prednosti uporabe izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek, določene entropije analiziranih jezikov na ravni znakov, izvedeni praktični testi izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek s testnimi vzorci različnih jezikov, analizirano in ugotovljeno, ali jezik v izbranih testnih vzorcih vpliva na uspešnost posameznih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek. Delo bo iskalo povezave med entropijo jezika in uspešnostjo stiskanja. Na koncu bo na primeru Huffmanovega algoritma, ki kodira posamezne znake, preverjeno, ali kodiranje daljših nizov izboljša učinkovitost kodiranja.
Ključne besede: naravni jezik, entropija jezika, algoritmi stiskanja, algoritem LZW, tekstovne datoteke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Ključne besede: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,94 MB)