| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DODANEGA KOSTANJEVEGA TANINA V OBROKU MERJASCEV NA HISTOMORFOLOŠKE IN IMUNOHISTOKEMIČNE LASTNOSTI ČREVESJA TER JETER IN SESTAVIN VONJA PO MERJASCU
Diana Bilić-Šobot, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali vplive hidroliziranega tanina (izvleček sladkega kostanja) na histomorfološke in imunohistokemične lastnosti tankega in debelega črevesja ter jeter, v povezavi z vonjem po merjascu. Disertacija je osredotočena tudi na tvorbo skatola v debelem črevesju, njegovo razgradnjo v jetrih in nalaganje skatola v maščobne tkivu merjascev. Doktorsko nalogo sestavljata dva poskusa, v prvi je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace x Large White), živali so bile razdeljene v štiri skupine (T0, n=6, krmna mešanica s 13,2 MJ/kg, 15,6% surovih proteinov) in pa tri z dodatkom tanina 1% (T1, n=6), 2% (T2, n=6) in 3% (T3, n=6). Dodajanje tanina v obrok merjascev je vplival na nekatere morfološke lastnosti tankega črevesja (duodenum) in sicer na povečano velikost resice, njen perimeter in debelino mukoznega tkiva. Dodatek tanina je zmanjšal velikost mitotske aktivnosti v cekumu in delu debelega črevesja (colon descendens) in apoptotsko aktivnost v delu debelega črevesja (colon ascendens). V jetrnem tkivu nismo zasledili nobenih histoloških sprememb, ki bi nastale kot posledica dodanega tanina. V drugi poskus je bilo vključenih 51 merjascev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolno skupino (BEK-2, 12,9 MJ/kg, 15% surovih proteinov brez dodanih taninov, T0, n=12) in v tri skupine, ki so imele v krmno mešanico dodane tanine različnih koncentracij in sicer 1% (T1, n=13), 2% (T2, n=13) in 3% (T3, n=13). Dodatek tanina v obroku je imel vpliv na zmanjšanje koncentracije skatola v debelem črevesju (colon descendens), ob tem smo zasledili tudi povečano katalitično aktivnostjo citokrom encima CYP2E1. Dodajanje taninov se je pokazalo kot tendenca na zmanjšanje aktivnosti encimov CYP2A19 in CYP1A. V maščobnem tkivu merjascev se je prav tako pokazal trend zmanjševanja koncentracije androstenona ob povečani koncentraciji dodanega tanina v krmi merjascev. Na vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev dodani tanin ni imel vpliva.
Ključne besede: hidrolizirani tanini / črevesje / jetra / morfometrija / celična proliferacija / vonj po merjascu
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1552; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Ponovne operacije jeter pri recidivu zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Marko Sremec, Stojan Potrč, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, rak debelega črevesa, prognoza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 836; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Biopsija resektabilnih jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke - nepotrebna in nevarna metoda
Arpad Ivanecz, Marko Sremec, Aleksandra Šauperl, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Stojan Potrč, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Če se pri bolniku, ki je bil operiran zaradi raka debelega črevesa in danke (RDČD), na novo pojavi tumor v jetrih, je mogoče že na podlagi tega sklepati, da gre za zasevek. Še več, diagnozo je mogoče z 99 % verjetnostjo potrditi na podlagi slikovnih in biokemičnih preiskav. Kljub temu nekateri vztrajajo, da je za potrditev diagnoze potrebna perkutana tankoigelna biopsija (PTB). Nepotrebnost in nevarnost tega postopka pri resektabilnih jetrnih zasevkih RDČD bomo poskušali utemeljiti s pregledom literature in analizo naše serije bolnikov.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, metastaze, prognoza, jetrni protokol
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 920; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Josif Mitev, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Število pacientov z rakom debelega črevesa in danke (RDČD) raste že desetletja. Pri več kot 50% pacientov z RDČD so prisotni zasevki, ki so v polovici primerov omejeni na jetra. Kirurško zdravljenje se je do sedaj izkazalo za edino potencialno kurativno terapijo jetrnih zasevkov RDČD. Ob napredku takšne medicinske znanosti, ki omogoča daljše preživetje pacientov z rakom, ni več pomembno le, ali in koliko časa bo pacient preživel, ampak tudi, kako bo živel. Vedno pomembnejše je vprašanje kakovosti življenja z boleznijo. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost življenja pacienta po operaciji jetrnih zasevkov RDČD in kako bi lahko medicinska sestra prispevala h kakovostnejšemu življenju pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 10 pacientov, ki so bili pregledani v ambulanti Abdominalne in splošne kirurgije UKC Maribor. Rezultati: Ugotovili smo, da se kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov RDČD ni bistveno poslabšala in da imajo pacienti najpogostejše težave na področju fizične aktivnosti in psihične komponente ter pri pojavu bolečine. Sklep: Naša raziskava je prva v Sloveniji, ki je prikazala simptome pacientov v dolgoročnem obdobju po operaciji jeter in ugotavljala njihov vpliv na kakovost življenja. K profesionalni rasti na področju zdravstvene nege bo pripomoglo spremljanje novih dognanj in raziskav v svetu ter seveda nadgrajevanje znanja.
Ključne besede: jetra, RDČD, zasevki, pacient, kakovost življenja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 2360; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Priprava pacienta na operacijo jeter
Anja Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili metodo vprašalnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena jetra, anatomija, fiziologija, ter anatomija, fiziologija in patofiziologija debelega črevesa vključno z metastazami na jetrih. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo operativno ter konzervativno zdravljenje. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operativni poseg ter pooperativna zdravstvena nega. V študiji primera, ki zajema bolnika z rakom debelega črevesja ter posledično metastazami na jetrih, ugotavljamo njegovo zmožnost samooskrbe pred in po operaciji.
Ključne besede: jetra, rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 3252; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (728,79 KB)

6.
Biomedicinska tehnologija umetnih organov
Tanja Šentjurc, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo napravili obsežen pregled literature na področju biomedicinske tehnologije umetnih organov. Ta del diplomske naloge pride prav medicinskim sestram, ki se srečujejo z omenjeno tehnologijo. Sistematičnem smo pregledali literaturo v svetovni podatkovni medicinski bazi PubMed Central. V drugem delu diplomske naloge smo raziskali, kako je s poznavanjem biomedicinske tehnologije umetnih organov, ter kolikšna je želja po znanju o tej tehnologiji. Raziskavo smo izvedli na treh skupinah anketirancev, prvo skupino so sestavljale medicinske sestre Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ), druga skupina so bile medicinske sestre Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter tretja skupina so bili absolventi Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV MB). Ugotovili smo, da je največ zanimanja za to tehnologijo med medicinskimi sestrami internega področja. Prav tako ugotavljamo, da večina anketirancev ne pozna popolnoma umetnega implantiranega srca, umetne trebušne slinavke ter umetnega očesa.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, umetno srce, umetna pljuča, umetna ledvica, umetna trebušna slinavka, umetno oko, umetna jetra, umetni želodec, matične celice.
Objavljeno: 21.07.2009; Ogledov: 2598; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici