| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metodologija inženirskega oblikovanja električne kitare na podlagi akustičnega odziva materiala : doktorska disertacija
Tony Ray, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo v prvem delu opravili raziskave akustičnega odziva in modalne analize pri prostem upogibnem nihanju preizkušanca za izdelavo električne kitare. S takšno raziskavo, vzporedno s poznavanjem elastomehanskih materialnih lastnosti preizkušanca smo določili njegovo akustično kakovost ter možnosti uporabe v glasbenem inštrumentu. Za raziskavo smo uporabili dva različna materiala. Po teh meritvah, ki jih lahko imenujemo tudi bazne, smo imeli opravljeno osnovno izhodišče, za nadaljnje delo, ki smo ga definirali s hipotezami. Nadaljevali smo z istimi vzorci, na katere smo pritrdili enak vrat kitare, enake odjemnike, enak mostiček in enako kvalitetne strune. Sledil je preizkus merjenja kompletne zvočne slike glasbenega inštrumenta. Na osnovi primarnega materiala (vzorec telesa kitare) smo merili frekvenčni odziv pri posamezni varianti. Dobljeni rezultati, so pokazali odvisnost zvoka od vpliva osnovnega materiala (telesa kitare). Do sedaj je bila znana praksa, da so praktično vsi negirali vpliv telesa električne kitare (solid body) na končno podobo zvočne slike. Mi pa v tej doktorski disertaciji želimo pokazati prav nasprotno od tega. V drugem delu je sledila izdelava numeričnega modela, kjer smo dobili podobne rezultate kot rezultate na realnem modelu v laboratoriju. Glede na to, da smo se z numeričnim modelom zadostno približali rezultatom realnega modela, smo razvili metodologijo oblikovanja, kjer s spreminjanjem oblike telesa kitare vplivamo na zvočno podobo inštrumenta, še preden je inštrument fizično izdelan. V zadnjem delu disertacije na osnovi primerjave rezultatov tudi verificiramo metodologijo razvoja glasbenega inštrumenta (električne kitare) s pripadajočimi konstrukcijskimi in oblikovalskimi priporočili.
Ključne besede: električna kitara, mehanika, akustične lastnosti, les, jesen, oreh, inženirsko oblikovanje, metodologija oblikovanja, akustični odziv
Objavljeno v DKUM: 24.03.2022; Ogledov: 1221; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

2.
Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 866; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici