| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Orožja za množično uničenje in okolje
Kristina Slejko, 2021, diplomsko delo

Opis: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Ključne besede: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Objavljeno: 12.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana
Maja Nikolovska, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Jedrski dialog med ZDA in Severno Korejo
Nejka Štimulak, 2019, diplomsko delo

Opis: Jedrsko orožje je glavni razlog za obstoj atomskega vohunjenja ter vir sporov med nekaterimi državami. Z začetkom raziskav Američanov, kako izdelati atomsko bombo, je zanimanje za le-to pokazala tudi Sovjetska zveza. A, da bi si delo nekoliko olajšala ter pridobila kar nekaj let, je Sovjetska zveza podatke o izgradnji atomske bombe pridobila z vohunjenjem. Atomskim vohunom prodor v notranjost projekta izgradnje atomske bombe ni predstavljal večjih težav, saj so obveščevalno-varnostne službe tedaj imele zelo pomankljivo varovanje tajnih podatkov. Tako so Klaus Fuchs, Kim Philby, Ethel in Julius Rosenberg in dr. Allan Nunn May pričeli Sovjetom izdajti informacije o atomski bombi, ki naj bi bile tajne. Preden so jim na sled prišle obveščevalno-varnostne službe, so bile kritične informacije že izdane. Površno preverjanje zaposlenih s strani obveščevalcev je kasneje pripeljalo do jedrskih sporov, saj je vedno več držav želelo posedovati jedrsko orožje. Tako se je pričelo tudi slabšanje odnosov med ZDA in Sverno Korejo v času hladne vojne. Zamera med državama je bila sprva zaradi delitve Severne Koreje in Južne Koreje med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa je prerasla na jedrski spor, ko so obveščevalno-varnostne službe z daljšim opazovanjem odkrile jedrski reaktor Severne Koreje, kar je Američanom predstavljalo ogromno varnostno tveganje. ZDA so se zavezale k cilju odvzeti jedrsko orožje Severni Koreji, saj le-ta predstavlja resno varnostno grožnjo. Seveda se Severna Koreja jedrskemu orožju ne želi odpovedati, kar privede do medsebojnih konfliktov in provokacij. Veliko vlogo pri sporu med državama igra ameriška obveščevalna služba, saj so poleg izdelanih profilov voditelja Severne Koreje in njegovega vodstva vzpostavili tudi povezavo s tujimi obveščevalci za lažji nadzor nad jedrskim orožjem Severne Koreje. To predstavlja obveščevalcem določeno stopnjo zahtevnosti, saj je Severna Koreja strogo varovana država z omejenim dostopom do interneta. Kot je bilo ugotovljeno skozi diplomsko delo, jedrskemu sporu med ZDA in Severno Korejo še ni videti konca.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalne službe, jedrsko orožje, Združene države Amerike, Severna Koreja, vohunjenje
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 540; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (424,88 KB)

4.
Pripravljenost 18. bataljona na morebitni jedrski, radiološki, kemični ali biološki dogodek : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lucija Arlič, 2013, diplomsko delo

Opis: Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da je Slovenija mala dežela, ki ne vzbuja večje pozornosti, pa nam to še vedno ne daje zagotovila, da smo varni pred takšnimi in drugačnimi nevarnostmi. V današnjem času vedno več slišimo o novodobnih načinih bojevanja, katerih podlaga ni več strelno orožje, ampak bolj prefinjeni načini bojevanja, in to so ravno jedrski, radiološki, kemični ali biološki dogodki. V sami diplomski nalogi je predstavljen 18. bataljon za jedrsko radiološko, kemično in biološko obrambo, ki je edina enota v Sloveniji, ki se stalno izobražuje in usposablja na tem področju in sodeluje v NATO-vih odzivnih silah, kar ji daje še dodatno vrednost, da gre za elitno skupino. Bataljon opravlja različne naloge od opazovanja, do alarmiranja in dekontaminacije. Potrebno je tudi razumeti kaj sploh so jedrske, radiološke, kemične in biološke grožnje oziroma nevarnosti ter kako poteka obramba pred njimi. Sama obramba pa ni učinkovita brez ustrezne opreme. Tako ima 18. bataljon na voljo kar nekaj opreme s katero se lahko učinkovito zoperstavi pred morebitnim jedrskim, radiološkim, kemični ali biološkim dogodkom. Tako se v sami diplomski nalogi skušamo dotakniti tistih sredstev za množično uničevanje, ki v današnjem času, bolj kot kdajkoli, postajajo zelo pomembni oziroma je tovrstno zavedanje pomanjkljivo, predvsem z mislijo/prepričanjem: »to se nam ne more zgoditi…«
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, obramba, usposabljanje, jedrsko orožje, radiološko orožje, kemično orožje, biološko orožje, JRKB, diplomske naloge
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 1069; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici