Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije zaradi izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je v zadnjih letih pereča tema. Poleg strahu pred morebitno nesrečo in njenimi posledicami se pojavlja predvsem bojazen pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. V Sloveniji trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sledijo termoelektrarne, šele za njimi pa jedrska elektrarna v Krškem. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna in sončna energija, se v zadnjih letih povečujejo, vendar ne zagotavljajo dovolj zanesljive oskrbe z električno energijo. Za to so namreč potrebni različni ukrepi, vključno z ukrepi na področju proizvodnje, prenosa in distribucije ter izkoriščanja različnih virov energije. V razpravi o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se pojavljajo argumenti o zanesljivi oskrbi z električno energijo in nujnosti zmanjšanja izpustov CO2, hkrati pa se pojavljajo tudi protiargumenti o varnostnih tveganjih, onesnaževanju z jedrskimi odpadki in strahu pred morebitno nesrečo. Namen naloge je ugotoviti, kako bi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne vplivala na občutek ogroženosti prebivalcev ter kakšne ukrepe bi bilo smiselno predlagati za morebitno zmanjšanje tega občutka. Raziskava je pokazala, da se poleg strahu pred morebitno nesrečo in vplivom na okolje pojavlja tudi strah pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. Koristno bi bilo, da bi se čim večji del prebivalstva seznanil z delovanjem jedrskih elektrarn ter njihovimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn.
Ključne besede: jedrske elektrarne, občutek ogroženosti, NEK, električna energija, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj. Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi. Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti, ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA (Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene novim izzivom zagotavljanja le-te.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 857; Prenosov: 75
Celotno besedilo (750,69 KB)

Opis: Analiza fleksibilnosti poslovnih procesov projekta izgradnje jedrske elektrarne izpostavi pomen procesnega pristopa in sistema za upravljanje poslovnih procesov pri obvladovanju dinamičnih poslovnih procesov na projektih. Izvedena je analiza vzorčnega procesa, priprava definicije novega informatiziranega procesa in analiza izvedljivosti procesnih sprememb. Slednja je izvedena na podlagi razgovorov s potencialnimi ponudniki konvencionalnih in procesnih sistemov. Rezultati analize kažejo, da lahko poslovne procese projektov, kot je izgradnja jedrske elektrarne, bistveno bolj učinkovito in uspešno obvladujemo v namenskih procesnih informacijskih sistemih. Vseeno pa se moramo zavedati, da je procesni sistem le orodje, učinkovitost in uspešnost realizacije projektov ter procesov pa je močno odvisna od projektne kot tudi procesne kulture organizacije.
Ključne besede: vodenje projektov, projekt izgradnje jedrske elektrarne, analiza poslovnih procesov, modeliranje poslovnih procesov, upravljanje in fleksibilnost poslovnih procesov, informatizacija poslovnih procesov, sistem za upravljanje poslovnih procesov (BPMS)
Objavljeno v DKUM: 11.04.2014; Ogledov: 2451; Prenosov: 269
Celotno besedilo (3,41 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj jedrskih elektrarn. Navedeni so tipi reaktorjev, posebej pa je predstavljena Nuklearna elektrarna Krško. Opisani so sistemi za odjem pare v sekundarnem krogu jedrskih elektrarn v svetu. Narejen je preračun entalpijskih tokov in moči nizkotlačne turbine v sekundarnem krogu NEK. Predlagano je mesto za postavitev toplotnega prenosnika za daljinsko ogrevanje Krškega in Brežic. Glede na to, da bi se zaradi tega proizvedlo manj električne energije, je podan še izračun cen daljinske toplote, ki bi zadostovale za pokritje izgub zmanjšane proizvodnje električne energije.
Ključne besede: jedrske elektrarne, sekundarni krog, odjem pare, daljinsko ogrevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2011; Ogledov: 3316; Prenosov: 360  (1 glas)
Celotno besedilo (3,77 MB)

Ključne besede: jedrske elektrarne, varnost, potresi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2305; Prenosov: 0