1. Energetska prihodnost slovenije: ali je jedrska energija odgovor na energetsko krizo?Gašper Spreitzer, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe jedrske energije kot možne rešitve za energetsko krizo v Sloveniji, s poudarkom na analizi javnega mnenja in primerjavi z evropskimi državami. Slovenija trenutno pridobiva velik delež električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), hkrati pa se razpravlja o izgradnji drugega bloka NEK2, ki naj bi prispeval k dolgoročni energetski samooskrbi in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu so stališča javnosti razdeljena, kar predstavlja izziv za načrtovanje energetske prihodnosti.
Namen dela je analizirati javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje te tehnologije, ter primerjati stanje z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so se odločile za opustitev jedrske energije z različnimi posledicami za okolje in energetsko varnost.
Uporabljena metodologija temelji na kombinaciji analize obstoječe literature, uradnih podatkov, medijskih virov in anketnih rezultatov. Med pomembnejše vire sodijo raziskave Evropske investicijske banke, Eurobarometra, znanstveni članki iz revij Energy Policy in arXiv ter domači viri, kot so GEN energija, NEK in Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.
Glavni izsledki kažejo, da je javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije tej v zadnjem času bolj naklonjeno, zlasti med mlajšimi in bolje izobraženimi prebivalci. Kljub temu obstajajo pomisleki glede varnosti, ravnanja z odpadki in dolgoročnih ekonomskih stroškov. V evropskem prostoru je zaprtje jedrskih elektrarn pogosto vodilo v povečano uporabo fosilnih goriv, kar je negativno vplivalo na okolje.
Zaključki naloge poudarjajo potrebo po transparentnem komuniciranju s prebivalstvom, spodbujanju izobraževanja o energetskih virih in celovitem pristopu k oblikovanju energetske politike. Priporočila vključujejo vzpostavitev učinkovitega civilnega družbenega nadzora nad velikimi energetskimi projekti, nadaljnje raziskave o družbeni percepciji tehnologij ter spremljanje okolijskih in ekonomskih učinkov različnih energetskih scenarijev.
Ključne besede: jedrske elektrarne, preskrba z električno energijo, nizkoogljični viri energije, vplivi na okolje, javno mnenje o jedrski energiji
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (886,60 KB) |
2. Vpliv izgradnje drugega bloka NEK na občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije : magistrsko deloPrimož Strajnar, 2023, magistrsko delo Opis: Občutek ogroženosti prebivalcev Republike Slovenije zaradi izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je v zadnjih letih pereča tema. Poleg strahu pred morebitno nesrečo in njenimi posledicami se pojavlja predvsem bojazen pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti.
V Sloveniji trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sledijo termoelektrarne, šele za njimi pa jedrska elektrarna v Krškem. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna in sončna energija, se v zadnjih letih povečujejo, vendar ne zagotavljajo dovolj zanesljive oskrbe z električno energijo. Za to so namreč potrebni različni ukrepi, vključno z ukrepi na področju proizvodnje, prenosa in distribucije ter izkoriščanja različnih virov energije.
V razpravi o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem se pojavljajo argumenti o zanesljivi oskrbi z električno energijo in nujnosti zmanjšanja izpustov CO2, hkrati pa se pojavljajo tudi protiargumenti o varnostnih tveganjih, onesnaževanju z jedrskimi odpadki in strahu pred morebitno nesrečo. Namen naloge je ugotoviti, kako bi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne vplivala na občutek ogroženosti prebivalcev ter kakšne ukrepe bi bilo smiselno predlagati za morebitno zmanjšanje tega občutka.
Raziskava je pokazala, da se poleg strahu pred morebitno nesrečo in vplivom na okolje pojavlja tudi strah pred moteno ali ogroženo oskrbo z električno energijo v prihodnosti. Koristno bi bilo, da bi se čim večji del prebivalstva seznanil z delovanjem jedrskih elektrarn ter njihovimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi vrstami elektrarn.
Ključne besede: jedrske elektrarne, občutek ogroženosti, NEK, električna energija, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,72 MB) |
3. Razvite jedrske elektrarne in potrebe bodočih trgov električne energije : diplomsko deloPatrik Glaser, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bo predstavljena problematika razogljičenja družbe v prihodnosti. Sem štejemo vse predpisane ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa po svetu predvsem na področju pridobivanja električne energije. Pomembno vlogo v prihodnosti, kot tudi že danes, imajo jedrske elektrarne in napredni jedrski sistemi, ki v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočajo prehod družbe k brezogljični družbi. Potrebe energetskega trga v prihodnosti bodo zahtevala stabilen, zanesljiv in hkrati tudi fleksibilen energetski sistem. Tukaj imajo ključno vlogo razvite jedrske elektrarne. Zaradi elektrifikacije družbe bo potreba po elektriki vse večja, kar predstavlja dodaten izziv. Za zagotavljanje zanesljivega in fleksibilnega energetskega omrežja v prihodnosti Slovenije je po raziskavah najboljši scenarij z upoštevanjem jedrske energije in obnovljivih virov energije.
Ključne besede: jedrske elektrarne, električna energija, razogličenje, obnovljivi viri
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Mednarodni standardi na jedrskem področju : pregled največjih jedrskih nesreč in kaj smo se iz njih naučiliEmil Žgajner, 2022, diplomsko delo Opis: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V
javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh
kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj
odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj.
Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen
prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na
jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se
države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi.
Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena
tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in
zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi
mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi
večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti,
ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo
mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna
agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA
(Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo
proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še
večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene
novim izzivom zagotavljanja le-te.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 857; Prenosov: 86
Celotno besedilo (750,69 KB) |
5. |
6. ANALIZA FLEKSIBILNOSTI POSLOVNIH PROCESOV PROJEKTA IZGRADNJE JEDRSKE ELEKTRARNEGregor Androjna, 2014, magistrsko delo Opis: Analiza fleksibilnosti poslovnih procesov projekta izgradnje jedrske elektrarne izpostavi pomen procesnega pristopa in sistema za upravljanje poslovnih procesov pri obvladovanju dinamičnih poslovnih procesov na projektih. Izvedena je analiza vzorčnega procesa, priprava definicije novega informatiziranega procesa in analiza izvedljivosti procesnih sprememb. Slednja je izvedena na podlagi razgovorov s potencialnimi ponudniki konvencionalnih in procesnih sistemov. Rezultati analize kažejo, da lahko poslovne procese projektov, kot je izgradnja jedrske elektrarne, bistveno bolj učinkovito in uspešno obvladujemo v namenskih procesnih informacijskih sistemih. Vseeno pa se moramo zavedati, da je procesni sistem le orodje, učinkovitost in uspešnost realizacije projektov ter procesov pa je močno odvisna od projektne kot tudi procesne kulture organizacije.
Ključne besede: vodenje projektov, projekt izgradnje jedrske elektrarne, analiza poslovnih procesov, modeliranje poslovnih procesov, upravljanje in fleksibilnost poslovnih procesov, informatizacija poslovnih procesov, sistem za upravljanje poslovnih procesov (BPMS)
Objavljeno v DKUM: 11.04.2014; Ogledov: 2451; Prenosov: 280
Celotno besedilo (3,41 MB) |
7. Primerjalna analiza nadomestil v evropskih državah z jedrskimi objekti : diplomsko deloMaja Mavsar, 2008, diplomsko delo Ključne besede: jedrska energija, jedrske elektrarne, finance, kompenzacije, finančna sredstva, financiranje, Evropska unija, mednarodne primerjave, Slovenija, zakonodaja, problematika, ocenjevanje, prihodek, občine
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1706; Prenosov: 46
Celotno besedilo (598,90 KB) |
8. PREGLED SISTEMOV ZA ODJEM PARE V SEKUNDARNEM KROGU JEDRSKE ELEKTRARNEUrška Novosel, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj jedrskih elektrarn. Navedeni so tipi reaktorjev, posebej pa je predstavljena Nuklearna elektrarna Krško. Opisani so sistemi za odjem pare v sekundarnem krogu jedrskih elektrarn v svetu. Narejen je preračun entalpijskih tokov in moči nizkotlačne turbine v sekundarnem krogu NEK. Predlagano je mesto za postavitev toplotnega prenosnika za daljinsko ogrevanje Krškega in Brežic. Glede na to, da bi se zaradi tega proizvedlo manj električne energije, je podan še izračun cen daljinske toplote, ki bi zadostovale za pokritje izgub zmanjšane proizvodnje električne energije.
Ključne besede: jedrske elektrarne, sekundarni krog, odjem pare, daljinsko ogrevanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2011; Ogledov: 3316; Prenosov: 362 (1 glas)
Celotno besedilo (3,77 MB) |
9. |
10. |
