Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj. Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi. Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti, ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA (Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene novim izzivom zagotavljanja le-te.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 857; Prenosov: 71
Celotno besedilo (750,69 KB)

Opis: Po nesreči v Fukušimi leta 2011 se ljudje mnogo pogosteje sprašujemo o vplivih ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje. Ta katastrofa je odmevala po vseh svetovnih medijih. Kot posledica razprav o prihodnosti in varnosti jedrske energije so bile sprejete nekatere spremembe na tem področju. Evropska komisija je dobila nalogo od Sveta EU, da pregleda obstoječe ukrepe za zagotavljanje varnosti na jedrskem področju in predlaga izboljšave. To se je tudi zgodilo leta 2014 z popravljeno direktivo o jedrski varnosti. Odmevala je tudi odločitev Nemčije, da opusti jedrski program do leta 2022. V javnosti bolj odmevajo nesreče, ki se zgodijo v jedrskih elektrarnah, vendar pa tudi dogodki, ki se lahko zgodijo v jedrskih objektih, kjer so shranjeni jedrski odpadki lahko povzročijo veliko škode. Problematika povezana v zvezi z jedrskimi odpadki, se na prvi pogled ne zdi tako pomembna kot posledice, ki jih povzroči nesreča v jedrski elektrarni, vendar pa menimo da bo v prihodnjih letih o njih vse več razprav. Ocenjujemo, da je trenutno varnostno stanje odlagališč z jedrskimi odpadki v Sloveniji zadovoljivo. Pregled stanja odlagališč v državah, kjer jedrska energija predstavlja pomemben delež pridobljene energije kot so Združene države Amerike, Nemčija ter Francija nam pove, da je skupna problematika naštetih držav vključno z Slovenijo dolgoročno zagotoviti odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov. Opozoriti je pomembno tudi na ranljivosti oziroma potencialne primere nevarnosti, ki pretijo objektom v zvezi z jedrsko energijo. In teh je veliko. Najbolj verjetni so človeški in naravni dejavniki ter teroristična dejanja. Kot primer pri posledicah nesreč in prav tako pri vzrokih, ki lahko privedejo do katastrofalnih razsežnosti sta primera nesreč v Fukušimi ter Černobilu. Pomemben je tudi nadzor nad subjekti, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji so Uprava RS za jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji ter agencija za radioaktivne odpadke. Ti subjekti tudi načrtujejo smernice in način razvoja jedrskih subjektov v prihodnosti. Pristojna za nadzor na mednarodni ravni je mednarodna Agencija za atomsko energijo. Vsi ti subjekti nadzora delujejo po ustrezni zakonodaji, po direktivi EU imenovani Direktiva Sveta 2011/70/ EUROATOM ter po nacionalni zakonodaji med katerimi sta najpomembnejša Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
Ključne besede: radioaktivne snovi, radioaktivni odpadki, skladiščenje radioaktivnih odpadkov, varnost, jedrska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 157
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: V svetu hitro razvijajočih se tehnologij in vse zahtevnejših poslovnih procesov postaja znanje najdragocenejša poslovna prvina, ki lahko bistveno vpliva na konkurenčnost podjetja. Vse hitrejši tehnološki razvoj zahteva čedalje večje prilagajanje ljudi, da lažje obvladujejo področje svojega dela. Zahteva se tudi prilagajanje podjetij, da zaposlenim olajšajo dostop do znanja in jih spodbudijo tudi k samostojnejšemu iskanju ustreznih virov in s tem pridobivanju znanja v skladu z lastnimi poklicnimi in osebnostnimi interesi. Poslanstvo zaposlenih je uspešno vključevanje v izvajanje delovnih nalog ob pomoči managerjev, da imajo zaposleni potrebno znanje — ali pa si ga pridobijo — in spretnosti za opravljanje dela danes ali v prihodnosti. Pomembno je, da zaposleni ustvarjalno sodelujejo v procesu usposabljanja in da vsak človek najde svoj cilj v zadovoljevanju potreb, s tem pa vpliva na večjo produktivnost, kakovost opravljenih storitev, ugled in uspeh. Star pregovor, ki pravi: »Kolikor znaš, toliko veljaš!«, je še danes pomembno vodilo zaposlenih. Šolanje zaposlenih v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je ena od pomembnih dejavnosti za dosego zastavljenih ciljev, dvig varnostne kulture, učinkovitost in varno obratovanje. Jedrska varnost je naša največja prioriteta, varnostni vidiki dela so prednostni na vseh nivojih v NEK-u. Dobri kadri, ki so rezultat tega usposabljanja, so jamstvo za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne sedaj in v prihodnosti.
Ključne besede: strokovno usposabljanje, kadri, usposabljanje delavcev, motivacija, jedrska varnost, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 28.08.2009; Ogledov: 3156; Prenosov: 264
Celotno besedilo (410,75 KB)