| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj energetike v Češki republiki po letu 1989
Staša Bornekar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj energetike od začetkov procesov gospodarskega prestrukturiranja ter primerjava podatkov o proizvodnji in porabi energije s Slovenijo in EU 27. Za doseganje višjega življenjskega standarda so na Češkem po letu 1989 potrebovali stabilno gospodarsko rast. Za doseganje rasti se je moralo gospodarstvo prestrukturirati. Zmanjšal se je delež industrijske proizvodnje v sekundarnem sektorju in povišal se je delež storitvenega sektorja. Za uspešno tranzicijo gospodarstva je bilo nujno prestrukturirati tudi energetski sektor, da bi na proizvodno enoto porabili manj energije ter tako produktom zagotovili ugodnejše proizvodne stroške. Pomemben dejavnik v spreminjanju energetike je bila njena privatizacija. Privatizacija energetskih podjetij je omogočila lažje uvajanje tehnoloških novosti v proizvodnjo energije. Posodobljena tehnologija proizvodnje energije ter zmanjšanje uporabe premoga sta pripomogli k večji konkurenčnosti energetskega sektorja. Povišana konkurenčnost energetskih podjetij je omogočila njihovo lažje poslovanje na liberaliziranemu trgu. V energetiki se je spremenila struktura proizvodnje energije. Zmanjšali so delež energije iz premoga, toda kljub zmanjšanju deleža ima premog še danes poglavitni pomen v energetskem gospodarstvu Češke republike. Po letu 2003 so povečali tudi delež energije iz jedrskih elektrarn. Uporaba fosilnih goriv se je z leti od začetka tranzicije zmanjševala, vendar ohranjala dominantni pomen za zagotavljanje oskrbe z energijo. Porast porabe primarnih virov energije je opazen v prometu. Uvedba ukrepov za zmanjšanje količine energije iz premoga je pripomogla tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Izkoriščanje naravnih možnosti pridobivanja lokalne energije je v okolju pustilo trajen pečat. V Češki republiki so se sočasno z gospodarskim napredkom začeli intenzivneje zavedati pomena varovanja okolja. Termoelektrarne in industrija z zastarelo tehnologijo so s svojimi izpusti močno onesnažili okolje. Da bi energetika Češke republike ustvarjala višjo dodano vrednost in zaradi mednarodnih zahtev varovala okolje, so začeli po letu 1989 bolj vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije. V Češki republiki so pogoji za izkoriščanje obnovljivih virov energije precej omejeni. Hidropotencial vodotokov na Češkem je v največji meri že izkoriščen. Ena izmed dosegljivih poti za doseganje povečevanja deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, je razvoj uporabe biomase. Po uporabi obnovljivih virov Češka republika v primerjavi s Slovenijo, še vedno pridobiva manjši delež energije iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: tranzicija, fosilna goriva, jedrska energija, onesnaževanje, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1791; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
PREGLED GORIVNO CELIČNIH ENERGETSKIH SISTEMOV IN PRIMER 20MW-GC POSTROJA
Boštjan Pišotek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretične osnove gorivnih celic so znane že več sto let, vendar je odvisnost od nafte in naftnih lobijev preprečila njihov nadaljnji razvoj v praksi. Razvoj in tehnologija gorivnih celic je tako šele zdaj, ko so se na globalnem trgu pojavile višje energetske zahteve po smotrni rabi energije, višje cene surove nafte ter problem onesnaževanja, prišla v ospredje kot oblika alternativnega vira energije za zadovoljevanje potreb po energijski varnosti. Rezultat diplomskega dela predstavlja implementacijo GC sistema, kot pomožnega sistema jedrske elektrarne, v proces pridobivanja vodika z elektrolizo ob presežkih proizvodnje električne energije in njegovemu koriščenju ob povečani rabi v energetskem omrežju.
Ključne besede: gorivne celice, elektroliza, GC sistem, smotrna raba energije, obnovljivi vir, jedrska energija, električna energija, kogeneracija, energetska varnost, ekonomska analiza, ekologija
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1888; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
NIZKOOGLJIČNI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJI
Kristijan Lesan, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji bodo morali nizkoogljični viri nadomestiti uporabo fosilnih goriv, če želimo v prihodnosti upravljati z energijo, ki je konkurenčna, zanesljiva in pridobljena iz trajnostnih virov. V nalogi je celostno na nov način obdelana poraba energije v Sloveniji po posameznih segmentih. Za vse segmente je opisan način rabe in izračunana enota v poosebljenih enotah kWh/dan na osebo. V enakih enotah je ocenjena proizvodnja energije iz dostopnih obnovljivih virov na slovenskih tleh. Vključena je tudi jedrska energija, ki je trajnostni vir pridobivanja električne in toplotne energije, saj ne povzroča izpustov CO₂, ne uničuje ali trajno spreminja okolja, obenem pa zagotavlja zanesljivo oskrbo. V analizi je podan odgovor na vprašanje, ali je realni potencial energije iz OVE kos porabljeni energiji.
Ključne besede: poraba energije, proizvodnja energije, obnovljivi viri energije, jedrska energija
Objavljeno: 18.10.2011; Ogledov: 2151; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
OSKRBA ELEKTRIČNE ENERGIJE V EVROPI
Jerneja Smrtnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj EU je povečati delež izrabe obnovljivih virov energije do 20% vezano na skupno proizvodnjo energije do leta 2020. Na trgu električne energije se soočata ponudba in povpraševanje. Dejavniki, ki vplivajo na trg z električno energijo so temperatura ozračja, poraba, hidrološke razmere in kapaciteta jedrskih elektrarn, ki proizvedejo kar tretjino električne energije v EU ter 15% energije porabljene v Evropski Uniji. V Evropski Uniji so ustanovljeni regulatorji, ki se zavzemajo za enotni, konkurenčni in učinkovit trg z električno energijo. Med najpomembnejše regulatorje spadata CEER ( Svet evropskih regulatorjev) in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Sodelujeta pri oblikovanju enotnega trga Evropske Unije s poudarkom na izrabi obnovljivih virov energije, ki prispevajo pomemben delež v proizvodnji električne energije. Francija ima med državami EU največ jedrskih elektrarn, zato je tudi največja izvoznica električne energije.Slovenija ima samo eno jedrsko elektrarno Krško (NEK). Pri razpadu atomskih jeder radioaktivnih elementov sprošča radioaktivno sevanje, ki je nevarno za žive organizme. Povprečno nevarno sevanje v Evropi znaša 2.4 mSV na leto, kar predstavlja 1% verjetnost obolenja za rakom. Voditelji držav in vlad EU so sprejeli energetsko politiko, ki ni usmerjena le v varno oskrbo z električno energijo, temveč si prizadeva tudi za varčevanje z energijo in spodbuja rabo podnebju prijaznih energentov.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, trg električne energije, regulatorji, jedrska energija, okolje
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1451; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
6.
Stališča slovenskih državljanov do varnostnih tveganj pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško
Sašo Grahek, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri jedrskih elektrarnah gre za eno najčistejših oblik pridobivanja električne energije, saj za razliko od termoelektrarn jedrske elektrarne v okolje ne sproščajo toplogrednih plinov, kljub temu pa veliko grožnjo za zdravje ljudi in okolje predstavljajo nenadzorovani izpusti radioaktivnih snovi, ki lahko pripeljejo do nepopravljive škode. Najbolj odmevna primera sta se zgodila v Černobilu in Fukušimi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena redkih jedrskih elektrarn na področju Balkana, kjer imajo po dve jedrski elektrarni še Romunija in Bolgarija. Od držav, ki mejijo s Slovenijo, ima štiri jedrske elektrarne le Madžarska. Komercialno deluje že od leta 1983 in velja za eno bolj varnih jedrskih elektrarn na svetu. Kljub dolgoletnemu varnemu delovanju NEK na varnostna tveganja, ki jih prinaša takšno pridobivanje energije, opozarja okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Greenpeace sicer že vrsto let s svojimi akcijami kaže na pomanjkljivosti v varnostnih sistemih jedrskih elektrarn po vsem svetu, pri čemer opozarja na možne ponovitve naravnih katastrof iz preteklosti. Cilj naloge je predstaviti varnostna tveganja in varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah, NEK, vlogo organizacije Greenpeace ter s pomočjo ankete ugotoviti, ali državljani Republike Slovenije zaupajo jedrski tehnologiji in ali podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Poleg tega je cilj tudi ugotoviti, ali se zaupanje v jedrsko energijo razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo in oddaljenost bivališča državljana od NEK ter ali je zaupanje povezano s podporo okoljevarstvene organizacije Greenpeace. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavil tematiko, v empiričnem pa sem prišel do ugotovitve, da slovenski državljani zaupajo jedrski tehnologiji, po drugi strani pa podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Zaupanje se statistično značilno razlikuje po spolu in oddaljenosti bivališča od NEK. Glede na rezultate moški bolj zaupajo jedrski energiji kot ženske, zaupanje pa je večje tudi pri prebivalcih, ki živijo bližje NEK.
Ključne besede: javnost, stališča, jedrska energija, nuklearne elektrarne, varnostna tveganja, varnostni ukrepi, Nuklearna elektrarna Krško, magistrska dela
Objavljeno: 07.01.2015; Ogledov: 1733; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici