| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Poenostavljena metoda upoštevanja dinamičnih histereznih izgub v modelu enofaznega transformatorja
Klemen Deželak, Beno Klopčič, Gorazd Štumberger, Drago Dolinar, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je obravnavana poenostavljena metoda upoštevanja dinamičnih histereznih izgub v modelu enofaznega transformatorja. Magnetno nelinearna karakteristika železnega jedra je upoštevana v obliki tabele, vpliv histereze pa je zajet s premikanjem omenjene karakteristike v levo in desno. Poleg vpliva histereznih izgub je v modelu transformatorja upoštevan tudi vpliv vrtinčnih izgub. Podana je primedava izmerjenih in izračunanih tokov, in sicer tako za primer brez kot tudi z upoštevanjem vrtinčnih izgub.
Ključne besede: enofazni transformatorji, železno jedro, histerezne izgube, vrtinčne izgube
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 651; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

22.
Hedeniemijeva domneva in retrakti produktnih grafov
Alenka Bezjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavljata Hedetniemijeva domneva in retrakti grafov. V delu je obravnavan pojem homomorfizmov med grafi, to je preslikava med grafi, ki ohranja povezave, ter kombinatorična struktura direktnih grafovskih produktov. Uvodno poglavje je namenjeno pregledu osnovnih pojmov, ki izhajajo s področja teorije grafov in teorije grup. Nato so bolj podrobno obravnavane preslikave med grafi, kromatično število grafa, retrakt in jedro grafa. V nadaljevanju je predstavljena Hedetniemijeva domneva in njene ekvivalentne trditve. Predstavljena je trditev, ki povezuje retrakt produktnega grafa z osrednjo domnevo.
Ključne besede: Hedetniemijeva domneva, produktni graf, retrakt grafa, jedro grafa, homomorfizem grafa, kromatično število.
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 483; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (375,99 KB)

23.
KRISTALIZACIJA NATRIJEVEGA ACETATA TRIHIDRATA
Dejan Menoni, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje različne načine vodenja procesa kristalizacije natrijevega acetata trihidrata v mešalnem kristalizatorju v podjetju Tanin Sevnica, d. d.. Z različnimi načini vodenja procesa smo morali doseči določen čas kristalizacije enega kristalizatorja (48 ur), kar nam je omogočilo predelati (skristalizirati) vso vhodno surovino. Hkrati smo ob krajšanju časa kristalizacije spremljali izplen kristalizacije. Pri doseganju cilja smo si pomagali z računalniškim sistemom za vodenje in nadzor procesov (SCADA, WIN CC ­ Siemens). Rezultati kažejo, da nam je uspelo doseči želeni cilj, čas kristalizacije skrajšati na 48 ur, vendar smo pri tem izgubili del proizvedenega produkta. Iz rezultatov je razvidno, da vsako krajšanje časa kristalizacije pomeni izgubo produkta. Tako pri vsakem kristalizatorju izgubimo 9,6 % produkta, kar pomeni 425 kg manj produkta iz enega kristalizatorja kot pred krajšanjem časa kristalizacije. To se dogaja zaradi krajšanja posameznih faz kristalizacije (nastajanja kristalov in rasti kristalov). Iz rezultatov izhaja, da se z optimizacijo sicer da skrajšati čas kristalizacije enega kristalizatorja, ne da pa se zadržati enake količine pridobljenega produkta, kar pomeni, da vsaka faza v procesu kristalizacije zahteva določen čas, ki ga s krajšanjem izgubimo.
Ključne besede: kristalizacija, kristalizator, kristal, natrijev acetat trihidrat, kristalno jedro, rast kristalov
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 704; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

24.
ZASNOVA LESENEGA VRTCA V OBČINI ZAVRČ
Tina Preac, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazan primer ureditve vaškega jedra, ki medsebojno združuje ljudi različnih generacij. Obravnavana lokacija je v občini Zavrč, natančneje v kraju Goričak, kjer danes takšne oblike občinskega središča zaradi razpršenosti poselitve in posledično javnih vsebin še nimajo. Projekt novega vaškega jedra zraven trga vključuje zasnovo štirih objektov, in sicer objekt vrtca, objekt občine, večnamenski objekt z ambulanto in objekt varovanih stanovanj za starejše. Na podlagi urbanistične zasnove novega vaškega jedra občine Zavrč je izdelana podrobna zasnova lesenega vrtca, ki vključuje vidike energetsko učinkovite in okolju prijazne arhitekture.
Ključne besede: Občina Zavrč, Goričak, vaško jedro, leseni vrtec, varovana stanovanja, večnamenski poslovni objekt, občinska zgradba, ambulanta, modularna zasnova
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (84,96 MB)

25.
REVITALIZACIJA CENTRA RUŠ
Matjaž Finžgar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava konceptualno urbanistično ureditev naselja Ruše, natančneje starega strogega središča in idejno zasnovo arhitekture knjižnice na praznem zemljišču na tem območju. Zaradi spremenjenega načina življenja in zmanjšanja pomena prostorske centralnosti se Ruše niso izognile trendu propadanja mestnega središča in zapiranja lokalov ter trgovin. K temu je veliko prispevala tudi slabo načrtovana urbanistična zasnova mesta, ki ni upoštevala načela celovitosti naselja. Velik del hiš v ožjem območju obdelave bi lahko opisali kot hiše duhov, saj so že vrsto let zapuščene in prazne. V nalogi bomo z upoštevanjem lokalne gradnje in videza stavb staro mestno jedro ponovno oživeli ter ga naredili privlačnega tako za domačine kot tudi za turiste.
Ključne besede: staro jedro, revitalizacija, knjižnica, Ruše, arhitektura, urbanizem, trg, park
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 626; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (19,87 MB)

26.
REGENERACIJA NOVEGA CENTRA MESTA ZREČE
Uroš Špile, 2016, magistrsko delo

Opis: Projekt zajema regeneracijo novega centra mesta Zreče ter idejno zasnovo večnamenskega kompleksa na tem mestu. Območje obdelave se nahaja na večjem predelu novega mestnega jedra, ki je obdano z blokovskimi naselji in zdraviliščem s hoteli. Celotno območje nima prepoznavne identitete in ne daje vtisa središča mesta. V celoti je prenasičeno s parkirnimi površinami in nima jasne funkcionalne zasnove. Meja med javnimi, poljavnimi in zasebnimi površinami je nerazvidna. Čeprav gre za center mesta, vanj ni umeščen primeren prostor za srečevanje, prav tako je oteženo prehajanje med objekti in dostopanje do različnih programov. Na konkretni lokaciji trenutno stojita trgovina in večnamenski objekt, s programom občinskih prostorov, gostinskih in trgovskih lokalov, banke ter avtobusne postaje. Velik delež območja obdelave zavzemajo tudi parkirišča in neizkoriščene zelene površine. Oba obstoječa objekta sta v dotrajanem stanju in ne zadoščata potrebam vsebovanih programov. Projekt skuša z umestitvijo novega večnamenskega kompleksa na lokaciji smiselno povezati obstoječi urbanizem in vzpostaviti zaznaven koncept, ki bo skupaj z novo strukturo mestu ustvaril prepoznavno identiteto. Nov objekt vsebuje ustrezne prostore za obstoječ program ter ponuja prostore trenutno po celotnem mestu razpršenemu programu. Na ta način nov objekt na eni lokaciji organizirano združuje čim več jasno umeščenih dejavnosti in tako uporabniku omogoča boljše branje prostora ter s tem kar se da udobno izkušnjo obiska.
Ključne besede: Zreče, regeneracija, mestno jedro, večnamenski objekt
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (18,35 MB)

27.
Zasnova poslovnega objekta za sodelanje na Tkalskem prehodu
Valentina Polič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava tipologijo poslovnega objekta z večnamenskimi prostori in okoljem, pri katerem prevladuje skupno delo. Objekt se nahaja v starem mestnem jedru mesta Maribor. V prvem delu projektne naloge so opisane lastnosti pisarniški prostorov in prostorov za skupno delo, načini ustvarjanja okolja, ki spodbuja delovni proces ter zahteve, ki omogočajo primeren in varen način uporabe prostorov. V okviru naloge analiziramo referenčne primere, problematiko starega mestnega jedra ter izbrano območje. Na podlagi predhodnih analiz je predstavljena arhitekturna rešitev.
Ključne besede: arhitektura, interier, sodelanje, poslovni objekt, staro mestno jedro, Maribor
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 357; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (87,36 MB)

28.
Kvalitetno bivanje v mestnem jedru Maribora
Nataša Raškovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ob sprehodih po ulicah v mestnem jedru Maribora je med pretežno starim stavbnim tkivom zaznati veliko dotrajanih objektov in degradiranih površin, ki kvarijo celostno podobo mesta. Magistrsko delo ponuja idejno zasnovo celovitega prestrukturiranja ene izmed teh degradiranih lokacij. V nalogi se poseže v večji del kareja med Strmo ulico in Koroško cesto. Koncept poda nove predloge plomb v stavbnem tkivu, ki posežejo globoko v območje obdelave. Lokaciji ponudimo tudi novo zasnovo samega urbanega območja, kjer trenuno negativno izstopajo predvsem neformalne parkirne površine. S prestrukturiranjem območja obdelave prostor ponovno integriramo z mestom, kateremu da novo urbano in stavbno identiteto. Na območju obdelave ustvarimo več večstanovanjskih objektov z dopolnilno dejavnostjo, ki kvalitetno nadomestijo nekatere trenutno zelo dotrajane objekte. Ustvarjene parkovne površine, vrtovi in povezovalne pešpoti pa v celoti povežejo nove stavbne strukture s svojo obstoječo okolico in s tem dodajo prostoru še dodatno kvaliteto bivanja za vse prebivalce okolice.
Ključne besede: idejna zasnova, plombe, večstanovanjski objekti, urbane površine, mestno jedro Maribor
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 446; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (69,76 MB)

29.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 512; Prenosov: 0

30.
Implementacija komunikacijskega jedra med spletno aplikacijo angular ter spletnim strežnikom node.js
Vinko Šmid, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje implementacijo programskega jedra z uporabo tehnologije Angular ter Node.js. Jedro vsebuje nabor funkcionalnosti, ki poskrbijo za komunikacijo med spletno stranjo ter spletnim strežnikom, zagotavljajo varnost, pravilno infrastrukturo, sporočanje napak, ter kopico drugih modulov, ki programerju poenostavijo in pohitrijo razvoj spletnih aplikacij. Ogrodje Angular je trenutno eno izmed najpogosteje uporabljenih ogrodij za gradnjo predstavitvenega dela spletnih aplikacij, Node.js v povezavi s Express ogrodjem, pa postaja »de facto« ogrodje za implementacijo JavaScript spletnih API-jev. V magistrskem delu smo najprej predstavili teoretično ozadje, kjer smo opisali temeljni tehnologiji, predstavili REST storitve, izvedli arhitekturni pregled ter predstavili programska jezika JavaScript ter TypeScript. V nadaljevanju smo predstavili še načine zagotavljanja varnosti spletnih aplikacij ter spletnih strežnikov. V osrednjem delu, magistrska naloga opisuje potek načrtovanja programskega jedra ter celoten postopek implementacije funkcionalnosti, kjer smo najprej opisali postavitev REST spletnih storitev, integracijo ORM-ja, izvajanje validacij podatkov, lokalizacijo ter vgradnjo avtentikacije ter avtorizacije. Zadnji del implementacije opisuje postavitev spletne strani, komunikacijo s spletnim strežnik ter izdelavo globalnih kontrolnih komponent, ki omogočajo hitro ter učinkovito izdelavo novih spletni vsebin.
Ključne besede: Angular, Node.js, komunikacijsko programsko jedro
Objavljeno: 17.07.2018; Ogledov: 243; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici