| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOVANJE JEDRA IN OHIŠJA MERILNE NAPRAVE
Andrej Cupar, 2008, diplomsko delo

Opis: V diplomi je po konceptu ''geštaltovskega'' oblikovanja od ''znotraj navzven'' razvita merilna naprava višjega cenovnega razreda. Pri tem velja vodilo, da oblika sledi funkciji. Estetsko je instrument oblikovan v smislu minimalizma. Značilne linije merilne naprave nakazujejo širino in višino instrumenta ali ga zakrožijo in omehčajo robove. Uporabljena je inovativna zgradba jedra in ohišja. Jedro je pri tem funkcionalna celota. Predstavljene so faze razvoja, evolucijske stopnje v tehničnem ter oblikovnem smislu. Pri razvoju so upoštevani mnogi tehnični dejavniki, ki so ključnega pomena za merilni instrument, saj tečejo skozenj tokovi do 1000 voltov, ki so lahko življenjsko nevarni.
Ključne besede: dizajn, oblikovanje od znotraj navzven, merilna naprava, jedro, ohišje
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Ključne besede: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Gonilniki v operacijskem sistemu Linux
Bine Fras, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z gonilniki v operacijskem sistemu Linux. V delu obravnavamo strukturo jedra operacijskega sistema Linux, njegovo komunikacijo z uporabniškim prostorom in gonilniki, vlogo gonilnikov pri delovanju operacijskega sistema ter delovanje gonilnikov. Raziskali smo razlike v arhitekturi in funkcionalnosti med operacijskima sistemoma Windows in Linux. Predstavili smo vrste gonilnikov, v katerem delu operacijskega sistema se nahajajo ter za kaj se uporabljajo. V praktičnem delu te diplomske naloge smo izdelali dva znakovna gonilnika, ki demonstrirata komunikacijo med periferijo (tipkovnico) in jedrom operacijskega sistema. Prvi gonilnik je ponazoril delovanje prekinitev, drugi pa je ta princip razširil s shranjevanjem podatkov v datoteko. Predstavili smo tudi možne napake pri razvijanju takšnih vrst gonilnikov ter jih z ustreznim testiranjem poustvarili.
Ključne besede: gonilniki, jedro, operacijski sistem, prekinitve, datotečni sistem
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 77; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Mobilno paketno jedro in uvedba ozkopasovnega omrežja interneta stvari
Borislav Lazić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se bomo osredotočili na zgradbo mobilnega jedra in delovanje mobilnega prenosa podatkov v mobilnem jedru. Opisali bomo arhitekturo in funkcionalnost paketnega prehoda, na katerem deluje mobilno paketno jedro. Po standardu 3GPP bomo opisali konfiguracijo na strežnem podpornem vozlišču splošnega paketa radijske storitve za ozkopasovno omrežje interneta stvari in opravljali meritev v več etažah objekta ter v krajih s slabšim pokrivanjem signala. Nato bomo primerjali izmerjen signal za podaljšano pokritost in LTE na frekvenci 800 MHz s pomočjo modulov Quectel BC66, SIM7020e in SIM7100e. Namen naloge bo preučiti uvedbo ozkopasovnega omrežja interneta stvari v mobilnem podatkovnem jedru in preveriti delovanje v praksi.
Ključne besede: mobilno podatkovno jedro, paketni prehod, ozkopasovno omrežje interneta stvari
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

5.
Lendava - revitalizacija mestnega jedra
Simon Sekereš, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo mestnega jedra Lendave s širšim in ožjim območjem obravnave. V teoretskem delu je najprej predstavljeno in analizirano mestno jedro Lendave kot celota. Na podlagi analiz je predstavljena ideja šestih območij, ki so združene v koncept revitalizacije mestnega jedra. Urbanistični del magistrskega dela je podlaga za nadaljnjo arhitekturno obravnavano ožjega območja obravnave. Na podlagi analiz sta zasnovana dva scenarija za ureditev izbranega ožjega revitalizacijskega območja na vstopu v mestno jedro Lendave. Prvi predstavlja koncept introvertiranosti, drugi pa koncept ekstrovertiranosti. Izbrani drugi scenarij je vodilo za projektni arhitekturni del naloge. Slednji zajema načrtovanje podzemne garaže, odprtega javnega prostora v parterju in idejne zasnove treh novih objektov: hotelske stavbe, hibridne poslovne stavbe in stavbe kongresnega centra. Arhitekturna zasnova in koncept revitalizacije širšega prostora mesta Lendava prikazujeta eno izmed možnih smeri razvoja mesta, predvsem pa naslavljata razmislek o prostorskem razvoju pod Lendavskim hribovjem.
Ključne besede: Lendava, revitalizacija, mestno jedro, arhitektura
Objavljeno: 12.02.2020; Ogledov: 584; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (54,92 MB)

6.
Revitalizacija starega in zasnova novega vaškega jedra v občini Zavrč
Mateja Bratuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Zavrč je majhna slovenska občina v Vinorodnih Halozah. Njena lega ji je skozi zgodovino dodeljevala vlogo obmejnega območja. Premiki meje so vplivali na prostorski razvoj Zavrča. Tako sta danes v Zavrču staro, historično jedro in novo, upravno jedro ter vmesno naselje na hrvaškem ozemlju. Naloga se ločeno posveti vsakemu jedru in mu določi vlogo v občini. Historično jedro v naselju Zavrč ima bogato zgodovinsko zapuščino, kot so dvorec, park ob dvorcu, dve cerkvi ter nahajališča ostankov iz bronaste dobe. Kljub legi ob mednarodnem mejnem prehodu in glavni cestni povezavi Ptuj–Varaždin jedro počasi zamira zaradi pomanjkanja storitvenega programa. V nalogi se v starem jedru osmislijo novi programi in njihova lega v prostoru. Novo jedro se je začelo oblikovati v naselju Goričak–Hrastovec ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Jedro se razvija brez celostnega načrtovanja in nima osrednjega vaškega prostora. Naloga predstavi novo zasnovo rabe prostora celega jedra in poda smernice za naprej. V nalogi je tudi zasnova novega trga kot osrednjega prostora jedra in nov prizidek k obstoječi dvorani.
Ključne besede: vaško jedro, dvojedrnost, obmejnost, vaški trg, revitalizacija
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 440; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (40,26 MB)

7.
Revitalizacija starega mestnega jedra Ptuj
Katja Nežmah, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje urbanistično arhitekturno rešitev severovzhodnega dela starega mestnega jedra Ptuja oz. ureditev lokacije med dominikanskim samostanom in arheološkim parkom Panorama, torej območja nekdanjega vstopa v mesto skozi mestna vrata, srednjeveškega obzidja, ter nekdanje rimske ceste. Gre za pomembno arheološko območje, ki kliče po stavbi, namenjeni hrambi in predstavitvi arheologije mesta Ptuj ter Spodnjega Podravja, arheologije evropskega pomena. Lokacija je nedefiniran rob mesta, območje, ki bi povezovalo srednjeveško mestno tkivo z rimskim arheološkim središčem - Panoramo - nekdanjim središčem rimske kolonije Poetovio. Ptuj, zakladnica tisočletij, najstarejše srednjeveško mesto v Sloveniji, je bilo v času rimskega imperija pomembno rimsko središče in prehodno mesto. Danes skriva še veliko neodkritega, pa tudi odkrito je skrito v stavbah, neprimernih za hrambo in predstavitev takšnih zakladnic. Uresničitev zasnove arheološkega muzeja bi vplivala tako na urbanistični razvoj mesta Ptuj, kot posledično na ekonomski, estetski, turistični razvoj samega središča. Z arhitekturnim posegom muzeja bi se pričela regeneracija starega mestnega jedra.
Ključne besede: revitalizacija, staro mestno jedro, arhitektura, rimsko mesto, arheologija, muzej
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 726; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (77,48 MB)

8.
Glasbena šola v Ljutomeru
Nuša Korošak, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po novih prostorih glasbene šole v Ljutomeru. V teoretskem in projektnem delu sta zasnovani in primerjalno obravnavani dve arhitekturni rešitvi sodobne glasbene šole na dveh alternativnih lokacijah: prenova trške stavbe nekdanje glasbene šole s prizidavo (lokacija A) in izgradnja novega objekta ob Domu kulture (lokacija B). Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k obstoječim stavbam, kot so vstavek, ovoj, parazit, jukstapozicija in preplet. Alternativni zasnovi ponujata racionalno izrabo prostora in v čim večji meri izkoristita potencial lokacij z namenom prostorskih izboljšav. Na lokaciji A se s celovito arhitekturno rešitvijo razširitve s prizidkom dvorane in prostorske organizacije v obstoječi stavbi vzpostavi kvalitetna programska vsebina, ki prispeva k ohranjanju trškega jedra. Jasna konceptualna zasnova nove glasbene šole na lokaciji B ob Domu kulture pa sloni na introvertirani ideji vertikalnega atrija ter nanj navezanih programov, ki hkrati z minimalnim posegom poveže novi del z obstoječim in omogoča sinergijsko uporabnost celote. Obe variantni rešitvi prispevata k prostorski identiteti Ljutomera z namenom izboljšanja možnosti za kulturne dejavnosti v mestu.
Ključne besede: Dom kulture, glasbena šola, Ljutomer, mestno jedro, prenova
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 740; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (47,23 MB)

9.
Implementacija komunikacijskega jedra med spletno aplikacijo angular ter spletnim strežnikom node.js
Vinko Šmid, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje implementacijo programskega jedra z uporabo tehnologije Angular ter Node.js. Jedro vsebuje nabor funkcionalnosti, ki poskrbijo za komunikacijo med spletno stranjo ter spletnim strežnikom, zagotavljajo varnost, pravilno infrastrukturo, sporočanje napak, ter kopico drugih modulov, ki programerju poenostavijo in pohitrijo razvoj spletnih aplikacij. Ogrodje Angular je trenutno eno izmed najpogosteje uporabljenih ogrodij za gradnjo predstavitvenega dela spletnih aplikacij, Node.js v povezavi s Express ogrodjem, pa postaja »de facto« ogrodje za implementacijo JavaScript spletnih API-jev. V magistrskem delu smo najprej predstavili teoretično ozadje, kjer smo opisali temeljni tehnologiji, predstavili REST storitve, izvedli arhitekturni pregled ter predstavili programska jezika JavaScript ter TypeScript. V nadaljevanju smo predstavili še načine zagotavljanja varnosti spletnih aplikacij ter spletnih strežnikov. V osrednjem delu, magistrska naloga opisuje potek načrtovanja programskega jedra ter celoten postopek implementacije funkcionalnosti, kjer smo najprej opisali postavitev REST spletnih storitev, integracijo ORM-ja, izvajanje validacij podatkov, lokalizacijo ter vgradnjo avtentikacije ter avtorizacije. Zadnji del implementacije opisuje postavitev spletne strani, komunikacijo s spletnim strežnik ter izdelavo globalnih kontrolnih komponent, ki omogočajo hitro ter učinkovito izdelavo novih spletni vsebin.
Ključne besede: Angular, Node.js, komunikacijsko programsko jedro
Objavljeno: 17.07.2018; Ogledov: 519; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 940; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (14,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici