1. |
2. |
3. SNOVANJE NOVIH TIPOV VALJEV ZA VALJANJE PLOČEVINEViktor Zalokar, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisan potek projekta trdnostne kontrole valja za vroče valjanje pločevine. Obravnavali in analizirali smo celoten postopek od priprave konstrukcije valja skozi njegovo izdelavo do odpreme h kupcu na testno vgradnjo. V nalogi smo podrobneje preiskali mehanske lastnosti jedra in nove delovne plasti (plašč) valja, kar je osnova za kasnejše preiskave. Večji poudarek pa smo posvetili ugotavljanju oziroma meritvam zaostalih napetosti v delovni površini valja ter protiobrabnim lastnostim opisane površine. Opisane lastnosti bistveno vplivajo na nosilnost valja med obratovanjem in s tem na želeno življenjsko dobo.
Ključne besede: Ključne besede: snovanje, valji za valjanje pločevine, trdota, trda plast, jedro, napetosti, protiobrabne lastnosti
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 2181; Prenosov: 278
 Celotno besedilo (4,77 MB) |
4. REKONSTRUKCIJA NAPRAVE ZA IZVLEK JEDER IZ TRANSFORMATORJAIgor Korošec, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje kontrolo ustreznosti obstojeÄe naprave za izvlek jeder iz transformatorja z možnostjo njene rekonstrukcije.
Za rekonstrukcijo smo se odloÄili zaradi potrebe po vzdrževanju transformatorjev veÄjih mas in dimenzij.
V uvodnih delih diplomskega dela so predstavljene tehnologija izvleka jedra iz transformatorja ter zahteve za izvlek jeder veÄjih mas in dimenzij.
V osrednjem delu diplome smo doloÄili gibalne mehanizme (hidravliÄni gibalni pogoni, verižni transporter). V tem delu je predstavljen preraÄun (kontrola) linijskih hidravliÄnih motorjev, Ärpalne postaje in verižnega transporterja. Ugotovili smo, da posamezne komponente ne ustrezajo postavljenim zahtevam in da so nekatere komponente predimenzionirane.
Zadnje poglavje diplomskega dela obravnava trdnostno kontrolo nosilnih delov.
Ključne besede: rekonstrukcija, nosilec, transformator, jedro, naprava
Objavljeno: 22.06.2009; Ogledov: 1721; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. PRESTREZANJE SISTEMSKIH KLICEV PRI MICROSOFTOVIH OPERACIJSKIH SISTEMIH OKNAJure Škofič, 2010, diplomsko delo Opis: Opisali smo tehnike prestrezanja klicev pri operacijskih sistemih okna, predstavili knjižnico Microsoft Detours in razvili nadzorniško aplikacijo, ki prestreza sistemske klice iz aplikacijskega vmesnika za jedro operacijskega sistema. Predstavili smo tudi tehnike vrivanja skupnih knjižnic v procese. Z uporabo tehnike vrivanja skupnih knjižnic s pomočjo spreminjanja tabele uvozov v tekočem procesu, smo izvedli vrivanje skupne knjižnice v vse procese v uporabniškem prostoru in tako omogočili prestrezanje sistemskih klicev na globalnem nivoju. Prav tako smo razvili mehanizem, ki omogoča hkratno prestrezanje in uporabo funkcij, ne da bi povzročili kritično napako v aplikacijah, ki jim sledimo.
Ključne besede: operacijski sistemi, prestrezanje klicev, vrivanje skupnih knjižnic, nadzornik procesov, aplikacijski vmesnik za jedro operacijskega sistema
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 1271; Prenosov: 83
Celotno besedilo (4,51 MB) |
6. |
7. PRIMERJAVA MED NOVEJŠIMI RAZLIČICAMI OPERACIJSKEGA SISTEMA WINDOWSAndrej Uršnik, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Odkar Microsoft izdeluje operacijski sistem Windows je izšlo že več njegovih različic. Vsaka je izšla z namenom, da izboljša delovanje predhodne različice, vendar pa se vsaka ni izkazala kot najboljša možna nadomestitev. Glavni cilj naše diplomske naloge je naštudirati in razumeti operacijske sisteme Windows XP, Vista in Windows 7. Zanima nas, kako se posamezne različice ločijo od predhodne. Pogledali in naštudirali smo jedro operacijskega sistema (tj. upravljanje s procesi in pomnilnikom, varnost, V/I operacije) ter se osredotočili na razumevanje konceptov, ki so bili predstavljeni kot novost, ter tistih, ki so osveženi. S primerjavo se je izkazalo, da vsaka različica vsebuje novosti, ki pripomorejo k učinkovitejšemu delovanju.
Ključne besede: operacijski sistem, Windows, arhitektura NT, jedro, servisi
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1858; Prenosov: 256
Celotno besedilo (4,53 MB) |
8. MODEL ŽELEZNEGA JEDRA TRANSFORMATORJA ZA UPOROVNO TOČKASTO VARJENJEVojko Podlogar, 2012, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava model železnega C jedra transformatorja za uporovno točkasto varjenje. Predstavljen je nov model C jedra, ki upošteva vplive vrtinčnih tokov na razporeditev magnetnega polja v jedru ter nelinearno magnetilno karakteristiko pločevine s histerezo. Model izhaja iz predpostavke, da se domensko strukturo magnetno usmerjene pločevine v jedru transformatorja lahko obravnava s klasičnim modelom pločevine, ki predvideva homogeno magnetno strukturo pločevine brez domen. Vpliv vrtinčnega toka na razporeditev magnetnega polja v pločevini smo upoštevali z navidezno razdelitvijo pločevine na tanke rezine, znotraj katerih je vpliv lastnega vrtinčnega toka rezine na razporeditev magnetnega polja v rezini tako majhen, da je upravičena predpostavka o homogenem magnetnem polju znotraj rezine. Za homogeno magnetno polje smo s pomočjo Amperovega in Faradayevega zakona za vsako rezino v pločevini dobili magnetno napetostno ravnotežno enačbo. V magnetni napetostni ravnotežni enačbi nastopa tudi nelinearna magnetilna karakteristika magnetnega materiala s histerezo, ki smo jo modelirali s skalarnim modelom histereze. Skupne izgube v jedru smo izračunali kot vsoto histereznih izgub in joulskih izgub zaradi vrtinčnih tokov v jedru. Preizkus je pokazal, da je zaradi upoštevanja vpliva vrtinčnih tokov v jedru transformatorja na razporeditev magnetnega polja v jedru razlika med izmerjenimi izgubami in z modelom izračunanimi izgubami tako majhna, da tako imenovanih presežnih izgub v jedru ni potrebno upoštevati. Razviti model železnega jedra transformatorja je enostavno vključiti v vezni model transformatorja. Model je uporaben za numerično analizo vodenja sistema za uporovno točkasto varjenje, ker pa so v modelu dimenzije jedra in pločevine ter električne in magnetne lastnosti pločevine podane parametrično, je model primeren tudi za optimizacijo dimenzij jedra transformatorja, debeline pločevine in izbiro materiala, iz katerega je narejena pločevina.
Ključne besede: varilni transformator, uporovno točkasto varjenje, C jedro, model jedra, model histereze, vrtinčni toki, izgube v jedru
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2272; Prenosov: 188
Celotno besedilo (15,45 MB) |
9. Informativni paviljon z manjšim lokalom nasproti občinske stavbe v CeljuNuša Korošak, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: V projektni nalogi je izdelana arhitekturna rešitev informativnega paviljona, v katerega so vključeni prostori manjšega lokala, mobilnih kioskov in manjši večnamenski prostor. Lokacija se nahaja nasproti občinske stavbe v starem mestnem jedru Celja.
Prvi, teoretični del, na kratko opisuje zgodovino in razvoj Celja, družbenokulturne danosti mesta in Celje v današnjem času s poudarkom na problematiki mestnega jedra. V drugem, aplikativnem delu, je natančno analizirana anketa in opravljena je analiza obstoječega stanja ter okoliških objektov. Na podlagi predhodnih analiz je predstavljena arhitekturna rešitev informativnega paviljona s spremljevalnimi programi in urbanistično urejeno okolico.
Ključne besede: arhitektura, paviljon, mobilni kiosk, manjši lokal, staro mestno jedro, problematika mestnega jedra, Celje
Objavljeno: 14.08.2015; Ogledov: 1399; Prenosov: 222
Celotno besedilo (38,92 MB) |
10. SINTEZA NANODELCEV POD VPLIVOM MIKROVALOVAleš Grdjan, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati metodo mikrovalovne sinteze ter jo uspešno uporabiti pri sintezi magnetnih nanodelcev-CoFe2O4. Sprva smo uporabili dve mešanici topil (voda/etanol in voda/1-heksanol) in oleinsko kislino kot surfaktant v obeh sistemih. Zaradi boljšega raztapljanja reagentov smo se pri analizah osredotočili na topilo voda/1-heksanol. V tem sistemu smo preučili vpliv sinteznega časa in množine surfaktanta na velikost nanodelcev. Poleg tega smo preučili rast delcev s strukturo »jedro-lupina«, pri čemer smo za jedro uporabili najbolj kristalinične nanodelce CoFe2O4.
S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo kvalitativno karakterizirali sintetizirane nanodelce kobaltovega ferita ter ocenili njihovo velikost.
Meritve velikosti delcev smo opravili tudi z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Metoda nam je potrdila že dobljene rezultate o velikosti delcev s strukturo »jedro-lupina«, medtem ko so se ostali vzorci čez nekaj časa aglomerirali.
Reakcije pod vplivom mikrovalov so izredno hitre in nam dopuščajo veliko možnosti za spreminjanje parametrov. Tako postaja danes mikrovalovna sinteza vse pomembnejša na področju sintetične kemije in prepoznavnejša v znanstveni sferi.
Ključne besede: mikrovalovna sinteza, kobaltov ferit, nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci »jedro-lupina«
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1778; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,91 MB) |
