| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PREGLED INOVATIVNIH NEKONVEnCIONALNIH IZDELOVALNIH POSTOPKOV V PROIZVODNJI
Marko Kavzar, 2010, diplomsko delo

Opis: Inovativni nekonvencionalni izdelovalni postopki so modernejši izdelovalni postopki, ki so bili razviti pri iskanju rešitev, kako bi izdelali izdelke, ki jih s konvencionalnimi postopki obdelave ni moč izdelati. Vsi ti postopki delujejo na principu neposrednega delovanja mehanske, toplotne, električne, kemične ali kombinacije več vrst energij. V proizvodnem procesu so se pojavili šele z uvedbo CNC-strojev, večino postopkov pa se še vedno izpopolnjuje. Ker so to razmeroma novi postopki, pri nas še vedno ni dovolj ustrezne literature, ki bi dala celovitejši vpogled v te tehnologije. Prav tako pa je veliko podjetji, ki so premalo konkurenčna prav zaradi tega, ker nimajo ustreznih sodobnih izdelovalnih tehnologij. Zato sem se v okviru te diplomske naloge zgledoval po različnih domačih in tujih virih ter jih ustrezno proučil in strnil v smiselno celoto. Uvodne strani diplomskega dela vsebujejo definicijo nekonvencionalnih postopkov ter njihovo razčlenitev. Nadalje so obravnavani nekonvencionalni postopki iz vidika inovativnosti, pri čemer so podane tudi nekatere definicije invencije in inovacije. Jedro diplomske naloge pa je posvečen opisu posameznih nekonvencionalnih postopkov. Na koncu je narejena še primerjava med posameznimi nekonvencionalnimi postopki.
Ključne besede: inovativni nekonvencionalni postopki, ultrazvočna obdelava, obdelava z (abrazivnim) vodnim curkom, obdelava z abrazivnim curkom, elektrokemična obdelava, elektroerozijska obdelava, obdelava z laserskim in elektronskim žarkom, obdelava z plazmo, obdelava z ionskim žarkom, kemično jedkanje, fotokemično izrezovanje, kemično poliranje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2004; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Ključne besede: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1472; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (13,30 MB)

4.
MIKRO-OBDELAVA IN MIKRO-NAPRAVE IZ OPTIČNIH VLAKEN TEMELJEČE NA SELEKTIVNEM JEDKANJU IN DOPIRANJU S P2O5
Simon Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena mikroobdelava optičnih vlaken temelječa na selektivnem jedkanju in dopiranju optičnih vlaken s P2O5. Tovrstna mikroobdelava je predstavljena kot zelo učinkovito orodje za realizacijo novih rešitev na področju načrtovanja in izvedbe optičnih senzorjev ter fotonskih naprav. Poleg najučinkovitejšega dopanta P2O5 so bili raziskani tudi drugi dopanti kot TiO2, GeO2, B2O3 in F, ki so vsi kompatibilni s proizvodnjo optičnih vlaken in imajo svojevrsten vpliv oz. uporabo v procesu selektivnega jedkanja. Raziskani so bili tudi pogoji jedkanja, kot so vpliv temperature, izbira jedkalnega medija, vpliv koncentracije jedkalnega medija in vpliv dodajanja različnih organskih topil. Na osnovi teh raziskav smo v nadaljevanju doktorske disertacije predstavili načrtovanje in rezultate več različnih fotonskih naprav in senzorjev, ki so bili izdelani na osnovi posebnih optičnih vlaken, dopiranih s P2O5. Podrobno so predstavljeni visoko občutljiv senzor raztezka, evanescentna linijska naprava z mikrožičko, senzor lomnega količnika z nanožičko, visoko občutljiv dvoparametrični senzor za merjenje temperature in lomnega količnika ter dvoparametrični senzor za merjenje tlaka in lomnega količnika. Vsem senzorjem in napravam so skupne popolna steklena zgradba, robustnost in miniaturna izvedba, ki v nobenem izmed primerov ne presega premera standardnega dovodnega vlakna (to je 125 m) ter ima aktivno dolžino krajšo od 1,5 mm. Vsi senzorji so načrtovani tako, da omogočajo enostavno rokovanje in pakiranje, zlasti tisti, izdelani na vrhu optičnega vlakna. Z doktorsko disertacijo želimo dokazati, da je tehnologija selektivnega jedkanja optičnega vlakna učinkovita, preprosta in zato primerna tudi za serijsko proizvodnjo, saj omogoča direktno in ekonomsko učinkovito izdelavo naprav na vrhu, vzdolž ali znotraj optičnega vlakna in s tem prispeva k novi generaciji miniaturnih, povsem vlakenskih mikrooptičnih naprav in novih rešitev na področju optičnih vlakenskih senzorjev.
Ključne besede: mikroobdelava, selektivno jedkanje, s fosforjevim pentoksidom dopirana optična vlakna, posebna optična vlakna, optični senzorji Fabry-Perot, večparametrični senzorji, mikro- in nanožičke, senzor lomnega količnika, senzor lomnega količnika in temperature, senzor lomnega količnika in tlaka.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1445; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

5.
Načrtovanje virtualne in realne robotske celice za navarjanje z ATIG postopkom z robotom ACMA XR701
Jure Leskovar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega najprej akcije, ki so potrebne za vzpostavitev robota ACMA XR701 za potrebe navarjanja. Najprej je bilo potrebno skonstruirati držalo varilnega gorilnika in pripravo za formiranje korena zvarnih spojev (zaščito korena). Slednja omogoča tudi zvezno nastavitev po višini, kar omogoča nastavljanje dolžine obloka pri navarjanju. Sledilo je ročno programiranje robota od točke do točke za potrebe navarjanja. Prav tako se je robot programiral v virtualnem krmilniku in od tu se je program prenesel na realnega robota v robotski celici. Tukaj je bilo potrebno odpraviti veliko problemov, saj za ta robot ne obstaja komercialni virtualni krmilnik. V ta namen je bil predhodno izdelan lasten virtualni krmilnik s pomočjo 3D skeniranja robota in vstavljanja kinematičnega modela robota [8] [3]. Ta krmilnik pa je za potrebe navarjanja imel nekaj pomanjkljivosti. Večina teh je s tem magistrskim delom odpravljenih. V nadaljevanju se je primerjalo klasično TIG navarjanje z ATIG navarjanjem na avstenitnem nerjavnem jeklu (304). Pri ATIG navarjanju se uporablja aktivni prašek, ki se nanese na površino pred navarjanjem, s tem se poveča globina navarjanja. V tej raziskavi sta bila uporabljena dva različna praška BC-31 (zelen) in QuickTIG (bel). Pri navarjanju se je izvedlo več navarov z različno jakostjo varilnega toka. Iz njih so bili izdelani makro obrusi, kjer se je izmerila geometrija navarov, trdota,  ferit in analizirala mikrostruktura. Rezultati so pokazali določene razlike med obema ATIG postopkoma navarjanja in določene prednosti ATIG postopka navarjanja pred klasičnim TIG navarjanjem. Velik vpliv na rezultate ima vnos toplote pri navarjanju oziroma jakost varilnega toka.
Ključne besede: ACMA XR701, Robot Studio, navar, brušenje, poliranje, jedkanje.
Objavljeno: 02.10.2015; Ogledov: 927; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (8,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici