SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stopnja redukcije zanašanja škropilne brozge treh antidriftnih šob pri nanosu škropilne brozge v ječmenu
Katarina Plevnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Na polju ječmena smo izvedli poskuse, s katerimi smo preučevali možnosti zmanjševanja zanašanja (drift) FFS z uporabo antidriftnih šob. Pri aplikaciji FFS smo merili delež škropilne brozge, zanesene na razdaljah 0, 1, 2, 5 in 10 m stran od roba njive z uporabo fluorescentnega sledilca. Vse meritve so bile opravljene v štirih ponovitvah. Primerjali smo obseg zanašanja pri standardni šobi (Lechler LU 120-03) in treh antidriftnih šobah (Lechler ID 120-03, Albuz AVI – TWIN 110-03 in AGROTOP Turbodrop HiSpeed 110-03) pri nanosu 250 l škropilne brozge na hektar. Delež zanesene škropilne brozge se je z razdaljo od roba njive na vseh merjenih razdaljah zmanjševal. Najmanjši drift je bil dosežen s šobo HS. Na delež drifta je značilno vplivala velikost kapljic, kjer je bil drift največji pri šobi LU (VMD = 185). Pri uporabi različnih tipov šob s podobnimi velikosti kapljic in s približno enakimi hitrostmi vetra v času nanosa, je drift enak. Antidriftne šobe so za 70–85 % zmanjšale drift na vseh merjenih razdaljah.
Ključne besede: ječmen, stopnja redukcije, antidriftne šobe, standardne šobe, zanašanje FFS
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1166; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (8,09 MB)

2.
VPLIV RAZLIČNIH ŠOB NA DEPOZIT V POSEVKU JEČMENA
Aleš Kozar, 2014, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu, zasnovanem na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru, smo v letu 2012 preučevali vpliv uporabljenih antidriftnih šob (Lechler ID 120-03, Albuz AVI-TWIN 110-03 in TurboDrop HiSpeed 110-03) na oblikovanje depozita po horizontali in vertikali rastline ozimnega ječmena v primerjavi z depozitom, ki ga oblikuje izboljšana standardna šoba (Lechler LU 120-03). Najvišja dosežena skupna normalizirana depozita sta bila dosežena s šobama TurboDrop HiSpeed 110-03 in Lechler ID 120-03 in sta se statistično značilno razlikovala od depozita, doseženega s šobama Albuz AVI-TWIN 110-03 in Lechler LU 120-03. Kot pričakovano smo najvišji depozit dosegli v zgornji tretjini listov rastline. Presenečajo nas visoke vrednosti depozita na spodnji tretjini listov, ki se niso statistično značilno razlikovale od vrednosti, ki smo jih dosegli na zgornji tretjini. Prav tako se nista med seboj statistično značilno razlikovala depozita, dosežena na klasu in na srednji tretjini listov. Pri depozitu stebla je bila pričakovana najnižja vrednost in se je tudi statistično značilno razlikovala od ostalih položajev. V našem poskusu se je izmed vseh obravnavanih šob najbolje obnesla antidriftna šoba z asimetričnim dvojnim curkom TurboDrop HiSpeed, s katero smo dosegli najvišji skupni normalizirani depozit na celotni rastlini. V posameznih primerih so obstajale statistično značilne razlike, v večini primerov pa je bil opazen samo trend povečanja normaliziranega depozita. Najvišje vrednosti je TurboDrop HiSpeed šoba dosegla tudi na klasu in na zgornjem delu rastline, najnižje pa na spodnjem delu rastline. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je šoba TurboDrop HiSpeed najprimernejša za uporabo v žitih v času cvetenja in tudi pozneje za zaščito klasa pred ŠO.
Ključne besede: šobe/depozit/ječmen/aplikacija
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 736; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (970,31 KB)

3.
4.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici