| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Ključne besede: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (343,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sociološki vidiki dojenja v javnosti
Sara Savec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje v javnosti je v današnjem svetu v različnih državah različno sprejeto. Nekatere države ga prepovedujejo z zakonom, spet druge pa ga spodbujajo in zagovarjajo. Doječa mater se v obdobju dojenja sooča z mnogimi težavami, med katere uvrščamo tudi občasno potrebo po dojenju v javnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako družba sprejema dojenje v javnosti in kakšna je v resnici povezava med dojenjem in družbo. Raziskovalna metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 150 anketirancev, od tega 75 žensk in 75 moških. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel, prikazali pa smo jih z uporabo grafikonov. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da pri sprejemanju dojenja v javnosti ni bistvenih razlik med spoloma. Tudi verni posamezniki in desno politično usmerjeni ljudje dojenje v javnosti v večini primerov sprejemajo. Družba meni, da dojenje vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika in da v Sloveniji ne potrebujemo zakona, ki bi prepovedoval dojenje na javnih mestih. Sklep: Splošno gledano je dojenje v javnosti v Sloveniji dobro sprejeto. Ozaveščanje ljudi o pomenu dojenja tako za otroka, kot tudi za mater, je ključnega pomena za spodbujanje doječih mater, da bodo otroka podojile takrat, kadar bo lačen, četudi se v tistem trenutku nahajajo na javnem mestu.
Ključne besede: Dojenje, dojenje v javnosti, dojenje in družba.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 500; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Informiranje tujcev v Sloveniji
Alen Ferk, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskovanje na področju medijskega informiranja tujcev v tujem jeziku v Sloveniji. Raziskava ponuja podatke o posredovanju novic v angleškem jeziku o različnih temah. Raziskovali smo vse vrste medijev in medijskih oblik, ki so namenjene informiranju priseljencev, turistov, ljudi v tranzitu … Zanimal nas je pomen angleških vsebin za tujce in ali so zanje vir informacij izključno tovrstni mediji. Preučili smo vlogo in pomen tovrstnega informiranja v turizmu in gospodarstvu. Prav tako smo preverili, katere tematike se pojavljajo in v kakšni nakladi. Pri raziskavi smo se izključno osredotočili na območje Slovenije in na medije v Sloveniji.
Ključne besede: Informacije za tujce, mediji, informiranje, tuje javnosti
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 576; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1000,75 KB)

4.
Glavna obravnava - načelo javnosti in koncentracije
Anita Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed najpomembnejših faz civilnega pravdnega postopka, glavno obravnavo in dve temeljni načeli, ki prideta na glavni obravnavi še posebej do izraza. To sta načelo javnosti in načelo koncentracije postopka. Vsako izmed obeh načel je v diplomski nalogi podrobno analizirano, in predstavljeno tudi skozi aktualno novelo ZPP-E. S pomočjo strokovne literature, sodne prakse, zakonov in tudi nekaterih, za to temo pomembnih internetnih virov, pa je razložen tudi sam pomen glavne obravnave skozi spremembe, ki jih je prinesla že prej omenjena novela. V povezavi z načelom javnosti so opisani primeri, v katerih pride do izključitve le te. Veliko pozornosti pa sem namenila predvsem novelirani ureditvi nekaterih institutov, ki so posredno povezani s tem načelom. Drugo posebno načelo pravdnega postopka, ki ga zajema ta diplomska naloga, pa je načelo koncentracije postopka. V diplomski nalogi sem predstavila sam razvoj tega načela skozi različne novele Zakona o pravdnem postopku. Poudarek pa je na trenutno aktualni ureditvi načela po noveli ZPP-E. Na kratko sem omenila tudi pomen omenjenega načela v posebnih postopkih in opisala posledice kršitve načela.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, glavna obravnava, novela ZPP-E, načelo javnosti, poslovna skrivnost, tajni podatki, načelo koncentracije, program vodenja, pripravljalni narok
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 992; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (319,27 KB)

5.
Objave javnih oseb na socialnih omrežjih
Urška Leitinger, 2017, diplomsko delo

Opis: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Ključne besede: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1403; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Analiza zaupanja v računovodje
Laura Panič, 2016, diplomsko delo

Opis: Računovodstvo se je skozi zgodovino zelo spreminjalo, ob tem pa tudi odgovornost in zahtevnost poklica računovodje, ki si je gradil spoštovanje in zaupanje v očeh javnosti. Spremembe in škandali, ki so se dogajali v drugi polovici 20. stoletja, so na področje računovodstva prinesli vprašanje o zaupanju javnosti v računovodje. Glede na prihajajoče premike v prihodnosti se bo moral poklic računovodje prilagajati zelo hitro. Sodobni računovodja bo tako moral vzdrževati svoje etične vrednote in razširiti svoje sposobnosti, da bo lahko stroka preživela in si hkrati povrnila zaupanje javnosti. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela. V prvem delu so navedene definicije računovodstva, opredeljene so funkcije računovodstva in s kratkim poglavjem je opredeljeno zaupanje. Drugi del obsega analizo strokovnih člankov, ki razkrivajo goljufiva dejanja na področju računovodstva in posledično zlome velikih ameriških in evropskih podjetij. Pridobljeno zaupanje javnosti je po številnih omenjenih spremembah postavljeno pod vprašaj.
Ključne besede: računovodstvo, zaupanje, računovodski škandali, zaupanje javnosti
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1008,08 KB)

7.
KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI V KULTURNEM MANAGEMENTU
Leja Urgl, 2016, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje z javnostmi je za kulturne institucije bistvenega pomena. Pomembno vpliva na njihovo delovanje in stopnjo uspešnosti. Predmet diplomskega dela je bilo komuniciranje z javnostmi v kulturnih institucijah, s poudarkom na družbeni odgovornosti teh institucij. V teoretičnem delu smo uporabili deduktivni pristop in predelali ustrezno slovensko in tujo literaturo. Pri študiji primera smo uporabili etnografsko analizo s sodelovanjem, pri analizi kulturnih institucij v Sloveniji pa intervjuje. Ugotovili smo, da se kulturne institucije zavedajo pomena komuniciranja z javnostmi in mu zato namenjajo več časa in pozornosti. Več časa namenjajo tudi družbeno odgovornemu ravnanju in uporabi komunikacijskih orodij.
Ključne besede: komunikacija, javnosti, kultura, management, družbena odgovornost
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 558; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
POUČEVANJE ETIKE V RAČUNOVODSKEM IZOBRAŽEVANJU
Anja Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča veliko računovodskim škandalom, ki so se zgodili pri nas in po svetu. Škandali so računovodsko pa tudi revizijsko stroko negativno zaznamovali, saj se je javnost začela spraševati o etičnosti izvajalcev računovodskega in revizijskega poklica. Za ponovno pridobitev zaupanja javnosti in ugleda obeh strok, so se pojavili strožji zakoni in pravila, računovodske organizacije pa so povečale poudarek etičnemu izobraževanju bodočih računovodij. Avtorji so različnega mnenja glede smiselnosti/koristnosti poučevanja etike v računovodskem izobraževanju. Nasprotniki tega poučevanja menijo, da se etike preprosto ne dá naučiti, saj je vsak posameznik etičen ali ne, podporniki pa menijo, da se študenti etike in etičnega razmišljanja lahko in morajo naučiti. Več razlogov za in proti vključevanju poučevanja etike v računovodsko izobraževanje opisujemo v magistrskem delu. Opisujemo tudi cilje, ki jih želimo doseči s poučevanjem etike. Poučevanje etike lahko vključimo na različne ravni študija. Ugotovili smo, da je pomembno vključevanje etike na dodiplomsko in podiplomsko raven študija. Na dodiplomskem študiju se študenti skupaj z začetnim spoznavanjem računovodske stroke naučijo, kako močno je s stroko povezana etika, ter razmišljati o osnovnih etičnih vprašanjih, kasneje, na podiplomskem študiju pa tudi o kompleksnejših etičnih vprašanjih in dilemah. Poleg vključevanja etike v različne ravni študija, smo opisali tudi različne oblike njenega vključevanja. Poznamo integrirano in diskretno obliko vključevanja. Pri integrirani obliki gre za vključitev etike v vse računovodske predmete, pri diskretni pa za vključitev etike kot samostojnega predmeta. Nekateri avtorji menijo, da je vključevanje etike v obeh oblikah najbolj priporočljivo, saj se tako študenti naučijo dovolj o teoriji etike in se hkrati zavedajo, da je etika v računovodstvu močno povezana z drugimi področji računovodstva. Ukvarjali smo se tudi z vprašanji primernih nosilcev poučevanja etike v računovodstvu. Lahko so to le računovodski strokovnjaki, le strokovnjaki iz etike ali pa kombinacija obojih. Nosilci poučevanja etike pa morajo izbrati primerni pristop in metode poučevanja. Odločijo se lahko med aktivnim in pasivnim pristopom, ter različnimi metodami poučevanja. O izbiri pristopa in metod morajo profesorji temeljito premisliti, saj obstajajo študenti, ki jim odgovarjajo različni stili poučevanja in zato je učinkovitost izbranih pristopov in metod različna. Priporočamo uporabo kombinacije obeh pristopov poučevanja, saj bodo tako zadovoljni študenti obeh stilov učenja in dosegli bomo željene cilje poučevanja etike v računovodskem izobraževanju. V praktičnem delu magistrskega dela smo izvedli raziskavo med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti o obstoju in uporabljenih načinih poučevanja etike v računovodskem izobraževanju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Z analizo rezultatov smo med drugim ugotovili, da študenti menijo, da je pomembno vključevanje etike v računovodsko izobraževanje in v povprečju tudi, da ga je v njihovo računovodsko izobraževanje vključeno malo premalo.
Ključne besede: Računovodski škandali, zaupanje javnosti, etika v računovodskem izobraževanju, pomen etike, cilji, pristopi in metode poučevanja etike.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

9.
Dimenzije trajnosti
Ana Vovk Korže, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Trajnostni razvoj je definiran kot pristop s prednostno nalogo povezovanja okoljske, ekonomske in socialne politike in z ukrepi za nadzor porabe naravnih virov, preusmeritev sedanje politike subvencioniranja kmetijstva, prometa, energetike v bolj dolgoročno smer, spremembo davčne politike v smer obdavčenja porabe naravnih virov in postavitev visokih tehnoloških standardov.Ker je na svetu vse več velikih problemov in ti ogrožajo preživetjena Zemlji, je potrebno znova opredeliti trajnostni razvoj. Ta ima namreč več dimenzij in le te izhajajo ene iz druge (in se ne stikajo): ekosistemska dimenzija (ta dimenzija je skladna z ekosistemskim pristopom in jo lahko umestimo kot najbolj pomembno dimenzijo trajnosti); dimenzija celovitosti (neuspeh trajnostnega razvoja je t.i. razkosanje razvoja na gospodarski, socialni, ekološki, človekov in lokalni razvoj ter podpiranje vsakega delnega razvoja posebej); dimenzija blaginje (gospodarska rast, usmerjana v proizvodnjo materialnih dobrin ne bi smela tako usodno vplivati na procese v družbi in naravi kot doslej) in dimenzija samooskrbnosti z vključevanjem javnosti (aktiviranje razpoložljivih potencialov, njihova povezava in motivacija ljudi ter urejenost zakonodaje).
Ključne besede: ekosistemi, ekoremediacije, blaginja, samooskrbnost, sodelovanje javnosti, trajnostni razvoj
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (132,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Ključne besede: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1139; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (700,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici