1. Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila : an overview and selected open issuesAleksandar Kešeljević, Aleksander Aristovnik, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Fiskalno pravilo lahko opredelimo kot stalno omejitev pri vodenju fiskalne politike, izraženo z indikatorjem fiskalne porabe. Fiskalna pravila so po svoji obliki izredno raznolika, zato je osnovni namen avtorjev članka podati poglobljen pogled v problematiko in dileme, ki se pojavljajo ob uvedbi različnih fiskalnih pravil. Avtorja analizirata pet najpogostejših oblik fiskalnih pravil z vidika fiskalne konsolidacije in ekonomske stabilizacije. V nadaljevanju opisujeta potrebne lastnosti za večjo učinkovitosti fiskalnih pravil ter razloge proti njihovi uvedbi. V zaključnem poglavju sledi politično-ekonomska analiza z vidika problema izbire med kredibilnostjo vlade in fleksibilnostjo fiskalne politike, pregled različnih institucionalnih okvirjev, kazni in izvzetij ter premislek glede (ne)primernega časa za uvedbo fiskalnega pravila.
Ključne besede: fiskalna pravila, izravnani proračuni, javni dolg, zadolževanje, javnofinančni izdatki, javnofinančni prihodki, fiskalna konsolidacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 0 |
2. Uvedba davčnih blagajn v SlovenijiMilan Benkič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava uvedbo obvezne uporabe davčnih blagajn v Sloveniji v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini. Avtor obravnava vprašanje, ali bo uvedba davčnih blagajn prinesla pričakovane rezultate na področju zmanjšanja obsega sive ekonomije in s tem pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju. Avtor predstavipojem sive ekonomije, njene pojavne oblike in posledice ter opredeli osnovne davčne pojme, vključno z razlago davčnega postopka. Prikaže ukrepe proti sivi ekonomiji v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah. Osredotoči se na elemente, ki jih uvedba davčnih blagajn v Sloveniji zajema ter predstavi rezultate uporabe davčnih blagajn v Avstriji in na Hrvaškem. V empiričnem delu avtor predstavi rezultate ankete, izvedene med izbranim številom podjetnikov, ki opravljajo storitvene dejavnosti in ki jih uporaba davčnih blagajn neposredno zadeva. Na podlagi analize anketnega vprašalnika avtor predstavi podatke o informiranosti in pričakovanjih podjetnikov v zvezi z davčnimi blagajnami in oblikuje odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: davčni sistem, davčna blagajna, siva ekonomija, javnofinančni prihodki
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1653; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
3. SIVA EKONOMIJA IN DAVČNE UTAJE V SLOVENIJIPolona Praznik, 2013, diplomsko delo Opis: Slovensko gospodarstvo poleg formalnega dela spremlja tudi neformalni del aktivnosti, pri katerem udeleženci delujejo v prid lastnih koristi in v breme proračuna države ter splošne gospodarske uspešnosti. Spodbujevalci sive ekonomije in utajevanja davkov se izogibajo predpisom, ne prijavljajo dohodka iz dejavnosti, ne plačujejo prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, se izogibajo številnim obdavčitvam ter s svojim delovanjem negativno vplivajo na številne panoge gospodarstva. Zanimanje za delovanje v sivi ekonomiji in poskuse utajevanja je vse večje, kar kažejo tudi številni vzroki. Davčne utaje so zaznane kot nezakonita izogibanja plačevanja davčnih obveznosti, katerih vzroki so vse večja bremena obdavčitev. Takšen vzrok in mnogi drugi se pojavljajo tudi kot povzročitelji dejavnosti sive ekonomije. V boju proti zmanjševanju gospodarske uspešnosti in javnofinančnega primanjkljaja se ministrstva s pripadajočimi inšpektorati spopadajo in trudijo izvesti strateško učinkovite ukrepe, da bi poleg sankcioniranja kršitev zajezili svetovna fenomena: sivo ekonomijo in davčno utajo.
Ključne besede: Siva ekonomija, davčna utaja, neformalno gospodarstvo, formalno gospodarstvo, delo na črno, breme obdavčitev, neregistrirane dejavnosti, plačilna nedisciplina, sezonsko delo, sosedska pomoč, javnofinančni prihodki, davčne blagajne, elektronski plačilni sistemi.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2013; Ogledov: 2578; Prenosov: 352
Celotno besedilo (530,40 KB) |
4. PREDRAČUNAVANJE JAVNO - FINANČNIH PRIHODKOV NA UPRAVNI ENOTISuzana Jelušič, 2009, diplomsko delo Opis: Nepridobitne organizacije so vse tiste organizacije, ki niso pridobitne, tj. ne glede na to, kdo jih ustanovi ali financira njihovo delovanje. Med nepridobitne organizacije uvrščamo tudi upravne enote. Temeljni cilj nepridobitnih organizacij in s tem upravnih enot je zagotavljanje čim širše ravni zadovoljstva potreb različnih interesnih skupin z zagotavljanjem stvari in predvsem storitev.
Prihodki države so obvezne dajatve, ki so z zakonom predpisani kot splošno obvezni. Upravne enote pobirajo nedavčne prihodke, kot so: upravne takse, denarne kazni, nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, in prihodke od prodaje blaga.
Predračunavanje prihodkov na upravni enoti se izvaja le pri pripravi proračuna oziroma rebalansa proračuna. Predračuni prihodkov se pripravljajo na podlagi uresničenih prihodkov preteklega leta, ki ga v primernem odstotku povečajo. Pri tem se ne upoštevajo pričakovane spremembe, ki bodo vplivale na prihodke. To je vzrok, da so uresničeni prihodki v povprečju manjši od predračunov. Na to pa vpliva tudi dejstvo, da se predračunava prihodke le enkrat letno, kar je premalo, da bi lahko zaznali spremembe, ki nastajajo med letom.
Poleg večkratnega predračunavanja pa je potrebno tudi analiziranje predračunov z uresničeni prihodki, s katerimi zagotovimo pravočasno odzivanje na spremembe. Tako se v prihodnjih predračunih ne bi pojavljale napake iz preteklih predračunov. Posebna pozornost je potrebna, ko so uresničeni prihodki manjši od predračunanih, saj se na podlagi njih načrtuje poraba sredstev. Ker je realizacija prihodkov manjša od predračunov, se pojavi pomanjkanje sredstev, kar lahko prinese veliko težav. Zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu se pogosto prodaja državno premoženje in uporablja rezerve, ki bi jih lahko drugače uporabili. Pri večjem pomanjkanju sredstev pa se lahko zaustavi plačilo obveznosti, ki imajo posledice tudi v gospodarstvu. Enkrat letno predračunavanje ne zadostuje, da bi pravočasno ukrepali pri primanjkljaju finančnih sredstev. Zato je nujno medletno predračunavanje in analiziranje predračunov.
Ključne besede: javna uprava, upravna enota, nepridobitna organizacija, javnofinančni prihodki, predračunavanje, uresničeni – obračunani prihodki, analiziranje
Objavljeno v DKUM: 03.12.2009; Ogledov: 2954; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1003,40 KB) |
