| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in Nemčije
Damiana Pajnkiher, 2023, diplomsko delo

Opis: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške. Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane. V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Ključne besede: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Vizualizacija in analiza zdravstvenih podatkov iz javnih baz
Uroš Kolman, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava združevanje dveh različnih, javno dostopnih baz podatkov: porabo zdravil z vplivom farmacevtske industrije in klasifikacijo zdravil po ATC s klasifikacijo bolezni po mednarodnem vzorcu. V praksi sta omenjeni klasifikaciji povsem nepovezani, povezovanje klasifikacij pa pripelje do koristnih informacij s področij zdravstva, zdravljenja, zdravil. V ta namen smo pripravili pilotno bazo podatkov in pilotni sistem vizualizacije. Javno dostopne podatke smo črpali s spletnih strani WHO in NIJZ, jih prečistili in strukturirano uvozili v podatkovno bazo. S sistemom poslovne inteligence in s SAP orodjem za pripravo nazornih plošč Business Objects smo pripravili nadzorne plošče, ki nam podajo informacije s področja porabe zdravil, o aspektu zdravljenja določene diagnoze v povezavi s točno določenim zdravilom in primerjavo evropskih podatkov o boleznih. Z dobljenimi rezultati smo postavili temelje za razširitev in dodatni razvoj obsežnejšega sistema, ki lahko izhaja iz naše pilotne verzije.
Ključne besede: - vizualizacija podatkov - interaktivne nadzorne plošče (dashboards) - zdravstvo - javno dostopne baze podatkov
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 953; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

3.
VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Boštjan Kušar, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Ključne besede: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1660; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

4.
Sprejemanje in uporaba informacijskih tehnologij v slovenskem javnem zdravstvu : nacionalna raziskava z uporabo modela UTAUT
Matej Vinko, Špela Brecelj, Ivan Eržen, Dejan Dinevski, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Namen raziskave je bil oceniti sprejemanje in uporabo informacijske tehnologije (IT) med različnimi profili strokovnega osebja, zaposlenega v slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah. Kljub dolgoletnemu procesu informatizacije slovenskega zdravstva taka raziskava, kolikor vemo, na nacionalni ravni še ni bila izvedena. Metode: Na podlagi metodologije Unified Theory of Acceptance and Use of Technology (UTAUT) smo sestavili anketni vprašalnik s 37 zaprtimi vprašanji. Na vprašanja so odgovarjali strokovni delavci, zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili 100 zdravstvenih ustanov. Z odgovori se jih je odzvalo 52. Prejeli smo 1575 veljavno rešenih vprašalnikov. Rezultate smo statistično analizirali na podlagi opisne statistike in logistične regresije. Mejo signifikantnosti smo postavili pri vrednosti p< 0,05. Rezultati: Ugotovili smo visoko stopnjo upora- be in pripravljenosti za uporabo IT med vsemi profili anketirancev. Kar 77 % jih računalniški sistem pri delu uporablja večkrat na dan. Naj- višja stopnja povezanosti s pogosto uporabo IT imajo večletne izkušnje z uporabo IT pri delu (p < 0,001). Anketiranci so visoko ocenili koristnost uporabe IT (4,50 od 5) in lastno znanje uporabe IT (4,28). Nekoliko manj so zadovoljni z delovanjem računalniških sistemov in dosegljivostjo tehnološke pomoči v primeru težav (oboje 3,57). Zaključki: Rezultati pričajo o splošni naklonjenosti IT med slovenskimi zdravstvenimi delavci in pogostosti uporabe. Rezultati so toliko bolj relevantni zato, ker je raziskava uspela zajeti vse profile zdravstvenih delavcev v vseh vrstah usta- nov po vsej Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, teoretični modeli, odnos do računalnikov, motivacija, vedenje, javno zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1524; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (206,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
CENOVNA EKONOMIČNOST JAVNIH NAROČIL V ZDRAVSTVU
Anica Hladnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V našem magistrskem delu smo obravnavali področje javnih naročil. Javna naročila so zakonsko urejeni postopki nakupa blaga ali storitev ter gradenj, ki so obvezni za javni sektor. V javnosti velja prepričanje, da javni zdravstveni zavodi kupujejo blago preko javnih naročil po cenah, ki presegajo cene v prosti prodaji. Zato je bilo ključno raziskovalno vprašanje naše naloge, ali so nakupi medicinskega potrošnega blaga, izvedeni preko javnih naročil, cenovno ekonomični. Iz pridobljenih rezultatov raziskave lahko povzamemo ključno ugotovitev, da so cene, po katerih kupujejo zdravstvene organizacije izbrane artikle na podlagi izvedenih postopkov javnih naročil, cenovno ekonomične, saj so okvirno 51 % nižje od cen v prosti prodaji.
Ključne besede: javni zavod, javno naročanje, medicinsko potrošni material, zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 2046; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (865,05 KB)

6.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Nives Fištrovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno v DKUM: 24.10.2014; Ogledov: 1774; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (590,51 KB)

7.
VPLIV MEDIJEV NA KAKOVOST JAVNEGA ZDRAVSTVA
Maja Čretnik Sodja, 2013, magistrsko delo

Opis: Razvoj slovenskega zdravstva v obdobju po drugi svetovni vojni je do leta 1992 potekal tako, da bi ga v vseh njegovih razsežnostih lahko poimenovali javno zdravstvo. A s spremembo prevladujočih družbenih ter političnih vrednot in razmer v Sloveniji, pa tudi zaradi nastopa koncesionarstva in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je bilo treba pojem javno zdravstvo v Sloveniji opredeliti na novo. Z nastopom koncesijskih razmerij so se namreč vzpostavile razmere, ko se v javni zdravstveni službi lahko ustvarjajo dobički, presežki iz dejavnosti, ki jih ni treba vračati v dejavnost. A ne glede na to, ali zdravnik dela kot koncesionar ali ne, ga pri delu praviloma vodijo moralne, profesionalne in formalnopravne norme kot ključne prvine vsakodnevne odločitvene paradigme. Pa vendar, je javno zdravstvo v Sloveniji takšno, kot si ga želimo? In kakšno vlogo pri tem, kako sleherna Slovenka in Slovenec doživljata obisk pri zdravniku, preventivni pregled, kirurški poseg itd., igrajo mediji? Ali je zaradi odmevnih zdravstvenih afer zaupanje v javno zdravstvo omajano? So zavarovanci zaradi medijskega poročanja o javnem zdravstvu bolj ozaveščeni? In kako medijsko poročanje doživljajo tisti, ki v javnem zdravstvu delajo, ki javne zdravstvene zavode vodijo? Tisti, ki so ves čas razpeti med politiko na eni in uporabniki zdravstvenih storitev na drugi strani? To so vprašanja, ki so predmet naše raziskave. Ključno vprašanje naše študije, na katerega bomo v magistrskem delu skušali odgovoriti s pomočjo zdravstvenih in medijskih strokovnjakov, pa: Ali mediji vplivajo na boljšo kakovost javnega zdravstva? Naša raziskava temelji na uporabi metode delno strukturiranega intervjuja, ki smo ga izvedli z izbranimi predstavniki medijske in zdravstvene stroke. Odgovore intervjuvancev smo analizirali z metodo tematske mreže. Ugotovili smo, da je eden ključnih problemov v pomanjkanju znanja. Novinarji premalo poznajo zdravstveni sistem. Po drugi strani pa tisti, ki delajo v tem sistemu, preslabo poznajo zahteve slovenskega medijskega prostora. Raziskava je pokazala tudi, da mediji nedvomno vplivajo na javno zdravstvo. A da niso tisti, ki narekujejo njegovo kakovost, pač pa imajo vlogo zunanjega opazovalca, zunanjega nadzornika.
Ključne besede: - vpliv medijev - javno zdravstvo - kakovost - intervju - sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2324; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (710,07 KB)

8.
UČINKOVITOST IN REFORMA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA
Urška Šeruga, 2012, diplomsko delo

Opis: Prioriteta zdravstvene dejavnosti vsake države je predvsem v ohranjanju zdravja prebivalstva in preprečevanju bolezni. Za doseganje tega se morajo izvajati razni programi za krepitev zdravja prebivalstva, za katere v Sloveniji skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih hkrati tudi financira iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar pa so razne spremembe v razvoju družbe in tehnologije povzročile vedno večje zahteve prebivalstva po zdravstvenih storitvah, kar je vplivalo na stroške, povezane s financiranjem vseh teh zdravstvenih storitev. Natančneje smo prikazali poslovanje in dosežene rezultate javnih zdravstvenih zavodov. Prikazali smo tudi problem, s katerim se srečuje zdravstvena dejavnost. V Sloveniji imamo namreč nizko učinkovitost zdravstvenega sistema, kar se posledično odraža v vedno daljših čakalnih dobah za preglede in vedno bolj omejenih virih za financiranje javnih zdravstvenih storitev. Ugotovili smo, da je potrebna prenova in prestrukturiranje mreže zdravstvenega varstva. Povezanost javnega in zasebnega sistema je nujno potrebna, saj se med seboj dopolnjujeta in omogočata pravičen, solidaren in enakopraven zdravstveni sistem, kjer so zdravstvene storitve dostopne vsem prebivalcem. Predstavili smo predlagane ukrepe, ki temeljijo na finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema in bodo pripomogli k stabilnosti mreže zdravstvenega varstva ter izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebno zdravstvo, učinkovitost zdravstvenih storitev, kakovost zdravstvenih storitev, finančna vzdržnost zdravstva, zdravstvena reforma.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 3725; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (822,28 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici