| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE OB ROJSTVU OTROKA
Irena Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomska naloga predstavlja raziskavo o zadovoljstvu in nezadovoljstvu mater s hišnimi obiski patronažne medicinske sestre ob rojstvu otroka, izvedeno leta 2008/09, v katero je bilo zajetih 30 otročnic, katerih novorojenci so stari do 28 dni. Cilji raziskave so bili: Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na počutje (subjektivno počutje) matere ob hišnih obiskih. Ugotoviti, kako matere sprejemajo obremenitve in neizkušenost v zvezi z oskrbo novorojenca. Ugotoviti kako v Sloveniji poskrbi patronažna služba za matere ob rojstvu otroka. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane otročnice povprečno stare 29 let, z dvema otrokoma, zadovoljne z obiski patronažne medicinske sestre. Da so empatija in vključevanje družine, predvsem očeta pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in zadovoljstvo matere. Matere dobro prenašajo obremenitve in neizkušenost pri oskrbi novorojenca. Patronažna služba pa v Sloveniji dobro poskrbi za matere ob rojstvu otroka. Med zastavljenimi hipotezami sta dve potrjeni: Da matere potrebujejo več obiskov in s tem več pozornosti medicinske sestre. Da so matere zadovoljne z delom patronažne medicinske sestre. Hipoteza, da si matere želijo, da bi otroke in njih oskrbela babica pa je ovržena, saj so rezultati raziskave pokazali, da si kar 80% izprašanih otročnic želi na hišnem obisku patronažno medicinsko sestro. Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki procesi, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.
Ključne besede: DESKRIPTORJI: otročnica, novorojenec, družina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, javno zdravstvo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 4097; Prenosov: 1244
.pdf Celotno besedilo (904,65 KB)

3.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anže Pintar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v uvodu zajel predvsem probleme, ki se kažejo v zdravstvu Republike Slovenije. V naslednjem poglavju sem opisal pojem in naloge managementa na splošno in primerjavo, kako se management kaže v zdravstveni obliki. Opisal sem, kako se je management razvil in kdo je najbolj zaznamoval ta razvoj. V nadaljevanju diplomske naloge sem obširno predstavil probleme in ovire v javnih zdravstvenih ustanovah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo managerji, ki so v vrhu zdravstvenih ustanov. Opisal sem tudi vse ravni zdravstvenih zavodov in njihovo delovanje ter organizacijo. V podrobnostih sem nato opisal Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je najbolj izpostavljen, kar se tiče kapacitete ljudi in zaposlenih v Sloveniji in je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Seveda se s tem kaže tudi zadovoljstvo bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene ustanove, zato sem predstavil stanje bolnikov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Pomagal sem si z anketo, ki sem jo sestavil v dveh delih, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike, ki so vključeni v zdravstveni sistem. V različnih zdravstvenih ustanovah kroži veliko informacij, ki so pomembne tako za bolnike kot zdravstveno osebje, vendar nekatere teh informacije krožijo nenadzorovano, zato jih je potrebno varovati. Tako sem proti koncu diplomske naloge predstavil še standarde o varovanju informacij in jih primerjal s tujino. Za zaključek diplomske naloge sem predstavil rezultate ankete, ki se je navezovala tako na bolnike kot na uslužbence v zdravstvenih zavodih. Z anketo sem tako pridobil informacije o problemih in predloge o morebitnih izboljšavah, za boljšo organizacijo in boljši potek pri zdravljenju bolnikov.
Ključne besede: management, management v zdravstvu, javno zdravstvo, javni zdravstveni zavod, zdravstvena ustanova
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2703; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

4.
JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI NA PODROČJU ZDRAVSTVA
Ordan Tembeleski, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva predstavljajo sintezo prednosti obeh sektorjev, kjer postane izvajanje javnih storitev učinkovitejše, cenejše in hitrejše. Država kot predstavnica javnega partnerstva si z njimi zagotovi dodatne finančne vire na področju zdravstva in operativne sposobnosti zasebnega sektorja. Takšno sodelovanje javno-zasebnega partnerstva nudi nove poslovne možnosti in hitrejši razvoj slovenskega zdravstva. V nalogi je obravnavano javno-zasebno partnerstvo z vidika ugotovljenih značilnosti, prednosti in slabosti, kot jih trenutno slovensko zdravstvo tudi ponuja. Zaradi nezadostnega dodeljenega deleža javnih izdatkov za slovensko zdravstvo v primerjavi z avstrijskim zdravstvom je država primorana sklepati dodatna javno-zasebna partnerstva za izvajanje učinkovitejših javnih storitev in drugih nujno potrebnih investicijskih vlaganj v slovensko zdravstvo. V nalogi so opisani trenutni problemi zdravstva in tudi predlogi za učinkovitejše delovanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Uporaba javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstva je nujna in predstavlja trajno rešitev za že tako slabo zdravstvo v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javne storitev, zdravstvo, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2377; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (319,04 KB)

5.
ANALIZA SISTEMA FINANCIRANJA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI S POUDARKOM NA PRIMARNI DEJAVNOSTI
Erntruda Markuš, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Problematika financiranja zdravstva postaja zadnje čase problem večine držav. Naloga obravnava sisteme financiranje zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo teoretičnih izhodišč, strokovne literature in statističnih podatkov poskuša potrditi na začetku zastavljene hipoteze. Namen naloge je proučiti sistem financiranja zdravstva v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih izbranih državah ter na osnovi njihovih prednosti in slabosti predlagati spremembe sistema financiranja slovenskega zdravstva, ki bi vodile v finančno vzdržen in učinkovit sistem. Namen naloge je tudi opredeliti sedanji položaj zdravstvenega doma v primarnem zdravstvu ter proučiti smernice za njegovo mesto in pomen v prihodnosti. Z nalogo smo potrdili hipotezo, da se izdatki za zdravstvo povečujejo v večini držav. Vzrok za to je v daljši življenjski dobi, velikem napredku tehnologije, ki daje v zdravstvu veliko več možnosti zdravljenja kot pred leti, v samem načinu življenja in v miselnosti ter zahtevnosti sedanje družbe. Zaradi tega denarja v zdravstvu ni nikoli dovolj in mnoge države iščejo ter proučujejo nove modele financiranja zdravstva, ki bi bili finančno vzdržni in učinkoviti ter ne bi negativno vplivali na kakovost. Ugotovili smo tudi, da najdražji sistemi nujno ne nudijo tudi najvišje kakovosti, vsekakor pa sta višina izdatkov namenjenih za zdravstvo in kakovost pozitivno povezana. Potrjuje se tudi predpostavka, da število zdravnikov z leti ne narašča skladno s povečevanjem izdatkov za zdravstvo. Vzroki so predvsem v dolgotrajnem in dragem študiju ter v samih kapacitetah učnih bolnišnic, potrebnih za izvajanje praktičnih vaj. Povečuje se število prebivalstva in daljša njihova življenjska doba, kar prinaša nove bolezni, kronična obolenja in starostne zdravstvene težave ljudi. Vse to pa povečuje potrebe po večjem številu zdravnikov in višjih sredstvih za zdravstvo. V nalogi smo prišli do zaključka, da bo v prihodnje potrebno vzpostaviti tak sistem financiranja zdravstva, ki bo finančno vzdržen, hkrati pa bo nudil visoko kakovost in možnost usmerjenosti posameznih zdravstvenih ustanov na tiste skupine ljudi, ki so v določenem območju najbolj rizične in izpostavljene največjemu tveganju za zdravje. Usmeriti se bo potrebno v preventivne dejavnosti, ki bolezni preprečujejo in jih izvajamo predvsem na primarni ravni. Za tak način dela pa je zdravstveni dom eden najprimernejših in najcenejših oblik organizacije primarnega zdravstva. Potrebno bo le, da postane fleksibilnejši in se sproti prilagaja potrebam družbe. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o sistemu dogovarjanja z ZZZS in prenosa nekaterih specialističnih dejavnosti v ambulantno dejavnost zdravstvenih domov.
Ključne besede: financiranje zdravstva, zdravstveni sistemi, zdravstvena ekonomika, zdravstveni dom, primarno zdravstveno varstvo, obvezno zdravstveno zavarovanje, javno in zasebno zdravstvo
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 4346; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

6.
7.
8.
UČINKOVITOST IN REFORMA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA
Urška Šeruga, 2012, diplomsko delo

Opis: Prioriteta zdravstvene dejavnosti vsake države je predvsem v ohranjanju zdravja prebivalstva in preprečevanju bolezni. Za doseganje tega se morajo izvajati razni programi za krepitev zdravja prebivalstva, za katere v Sloveniji skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih hkrati tudi financira iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar pa so razne spremembe v razvoju družbe in tehnologije povzročile vedno večje zahteve prebivalstva po zdravstvenih storitvah, kar je vplivalo na stroške, povezane s financiranjem vseh teh zdravstvenih storitev. Natančneje smo prikazali poslovanje in dosežene rezultate javnih zdravstvenih zavodov. Prikazali smo tudi problem, s katerim se srečuje zdravstvena dejavnost. V Sloveniji imamo namreč nizko učinkovitost zdravstvenega sistema, kar se posledično odraža v vedno daljših čakalnih dobah za preglede in vedno bolj omejenih virih za financiranje javnih zdravstvenih storitev. Ugotovili smo, da je potrebna prenova in prestrukturiranje mreže zdravstvenega varstva. Povezanost javnega in zasebnega sistema je nujno potrebna, saj se med seboj dopolnjujeta in omogočata pravičen, solidaren in enakopraven zdravstveni sistem, kjer so zdravstvene storitve dostopne vsem prebivalcem. Predstavili smo predlagane ukrepe, ki temeljijo na finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema in bodo pripomogli k stabilnosti mreže zdravstvenega varstva ter izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebno zdravstvo, učinkovitost zdravstvenih storitev, kakovost zdravstvenih storitev, finančna vzdržnost zdravstva, zdravstvena reforma.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 2446; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (822,28 KB)

9.
VPLIV MEDIJEV NA KAKOVOST JAVNEGA ZDRAVSTVA
Maja Čretnik Sodja, 2013, magistrsko delo

Opis: Razvoj slovenskega zdravstva v obdobju po drugi svetovni vojni je do leta 1992 potekal tako, da bi ga v vseh njegovih razsežnostih lahko poimenovali javno zdravstvo. A s spremembo prevladujočih družbenih ter političnih vrednot in razmer v Sloveniji, pa tudi zaradi nastopa koncesionarstva in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je bilo treba pojem javno zdravstvo v Sloveniji opredeliti na novo. Z nastopom koncesijskih razmerij so se namreč vzpostavile razmere, ko se v javni zdravstveni službi lahko ustvarjajo dobički, presežki iz dejavnosti, ki jih ni treba vračati v dejavnost. A ne glede na to, ali zdravnik dela kot koncesionar ali ne, ga pri delu praviloma vodijo moralne, profesionalne in formalnopravne norme kot ključne prvine vsakodnevne odločitvene paradigme. Pa vendar, je javno zdravstvo v Sloveniji takšno, kot si ga želimo? In kakšno vlogo pri tem, kako sleherna Slovenka in Slovenec doživljata obisk pri zdravniku, preventivni pregled, kirurški poseg itd., igrajo mediji? Ali je zaradi odmevnih zdravstvenih afer zaupanje v javno zdravstvo omajano? So zavarovanci zaradi medijskega poročanja o javnem zdravstvu bolj ozaveščeni? In kako medijsko poročanje doživljajo tisti, ki v javnem zdravstvu delajo, ki javne zdravstvene zavode vodijo? Tisti, ki so ves čas razpeti med politiko na eni in uporabniki zdravstvenih storitev na drugi strani? To so vprašanja, ki so predmet naše raziskave. Ključno vprašanje naše študije, na katerega bomo v magistrskem delu skušali odgovoriti s pomočjo zdravstvenih in medijskih strokovnjakov, pa: Ali mediji vplivajo na boljšo kakovost javnega zdravstva? Naša raziskava temelji na uporabi metode delno strukturiranega intervjuja, ki smo ga izvedli z izbranimi predstavniki medijske in zdravstvene stroke. Odgovore intervjuvancev smo analizirali z metodo tematske mreže. Ugotovili smo, da je eden ključnih problemov v pomanjkanju znanja. Novinarji premalo poznajo zdravstveni sistem. Po drugi strani pa tisti, ki delajo v tem sistemu, preslabo poznajo zahteve slovenskega medijskega prostora. Raziskava je pokazala tudi, da mediji nedvomno vplivajo na javno zdravstvo. A da niso tisti, ki narekujejo njegovo kakovost, pač pa imajo vlogo zunanjega opazovalca, zunanjega nadzornika.
Ključne besede: - vpliv medijev - javno zdravstvo - kakovost - intervju - sodelovanje
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (710,07 KB)

10.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Nives Fištrovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 808; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (590,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici