| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 335; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (583,45 KB)

2.
Nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19
Tjaša Vuk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt temelji na ugotavljanju vplivov na nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19 s poudarkom na oskrbovalnih verigah in javnih naročilih. V teoretičnem delu opredelimo osnovne značilnosti nabavnega poslovanja, managementa oskrbnih verig in javnih naročil. V empiričnem delu pa prikažemo dejstva, primere in povzetke raziskav o vplivu pandemije na omenjena področja. Zaradi hitrega širjenja virusa in sprejetih ukrepov za zajezitev le-tega so bila podjetja prisiljena izboljšati nabavno poslovanje. S pomočjo digitalizacije so pridobila večji vpogled v poslovanje, spremenila načine plačevanja dobaviteljem s pomočjo rešitev v oblaku ter se lažje soočala z logističnimi težavami dobaviteljev. Zaradi zaprtja proizvodnih obratov na Kitajskem so se podjetja soočala s krčenjem mednarodnih trgovinskih tokov. Kljub temu pa so podjetja vlagala v odpornost dobavne verige in se usmerila k lokalnim dobaviteljem. Težave pa so spremljale tude vlade, ki so z javnimi naročili poskušale zagotoviti zaščitno opremo v zadostni količini in primerni kakovosti. Srečevale so se s »povratnim protekcionizmom«, ponarejenimi izdelki, zvišanjem cen itd. Pri tem ni bila izjema niti Slovenija. Zato so prilagodile postopke javnega naročanja, se povezale z zasebnim sektorjem, centralizirale nabavno poslovanje in se preusmerile na e-javno naročanje.
Ključne besede: nabavno poslovanje, pandemija, oskrbovalne verige, javno naročanje, ponudba, povpraševanje.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Zagotavljanje in naročanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji
Miha Dvojmoč, Miloš Beković, Gorazd Mandelj, Andrej Sotlar, Milan Vačovnik, Anja Babnik, Boštjan Ban, Eva Blatnik, Tina Dernovšek, Nika Gaberšek, Daniela Hozjan, Mitja Prešljić, 2019, strokovna monografija

Opis: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Ključne besede: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Objavljeno: 24.02.2020; Ogledov: 545; Prenosov: 103
URL Povezava na datoteko

4.
Javno naročanje
Rok Šarman, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno. Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja. V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju. Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 582; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (807,66 KB)

5.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, magistrsko delo

Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1608; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Primerjava druge in tretje novele Zakona o javnem naročanju
Žan Ajdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila.
Ključne besede: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 699; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Uveljavitev elektronskega javnega naročanja v Evropski uniji in Republiki Sloveniji
Sanja Dobranič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt obravnava dokaj novo razsežnost javnega naročanja v RS, in sicer elektronsko javno naročanje, ki ga ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Postopki javnega naročanja se bodo pretežno izvajali v elektronski obliki na podlagi postopne implementacije sistema za elektronsko javno naročanje v vseh fazah naročanja. Naloga javnih naročil je, da pripomorejo h gospodarski rasti države, z informatizacijo postopkov pa Ministrstvo za javno upravo želi povečati transparentnost javnega naročanja in lokalizirati (omejiti) korupcijska tveganja. V diplomskem projektu bomo precizno predstavili področje javnega naročanja v Evropski uniji in Republiki Sloveniji. Pri tem se bomo omejili na implementacijo sistema elektronskega naročanja v slovenski pravni red, ki bo v celoti veljal šele od aprila 2018. Šele po tem datumu bo obligatorna elektronska oddaja ponudb za vse naročnike. Cilja diplomskega projekta sta vpogled v slovenski trg javnih naročil s poudarkom na elektronskih naročilih in izvedba primerjalnega prikaza elektronskih javnih naročil v izbranih članicah Evropske unije.
Ključne besede: javno naročilo, elektronsko javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, Republika Slovenija, Evropska unija, naročniki.
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 993; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Zeleno javno naročanje kot podpora za doseganje ciljev strategije »Evropa 2020«
Barbara Markušić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so prikazane prednosti trajnostnega razvoja in zelene gradnje ter razlogi, zakaj takšen razvoj postaja prioriteta. Opisan je način uvedbe zelenih gradbenih elementov v postopke javnih naročil, kot podpora k uresničevanju Strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast t.i. "Evropa 2020". S predstavitvijo realiziranih projektov na osnovi "zelene gradnje" in analizo izvedenih postopkov zelenih javnih naročil je na konkretnih primerih prikazano, kako odločitve na ravni lokalne skupnosti prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev. V delu podajamo tudi opis načina razvoja, snovanja in uvajanja novo oblikovanega in okolju prijaznega montažnega stenskega panela "ECO-SANDWICH", kot inovativno rešitev na področju zelenega javnega naročanja. Zadnji del je namenjen analizi varčevanja z energijo in dokazovanju upravičenosti vlaganj v t.i. zeleno načrtovanje in gradnjo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, zeleno javno naročanje, varčevanje z energijo, okolju prijazni gradbeni izdelki
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 706; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

9.
Načrtovanje nabave v okviru javnih naročil v podjetju dem d.o.o.
Matej Helbl, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi evropskih direktiv in zakonskih zahtev Zakona o javnem naročanju ZJN-3 bo teženj po celovitem obvladovanju nabav, vključno z načrtovanjem le-teh, pri javnih naročnikih na splošnem in prav tako infrastrukturnem področju v prihodnosti vse več. Da celotni sistem javnega naročanja deluje in sledi ciljem javnega naročanja, morajo naročniki pri izvajanju postopkov javnih naročil spoštovati temeljna načela javnega naročanja. Zmotno je prepričanje naročnikov, da temeljna načela veljajo samo za javna naročila nad mejnimi vrednostmi ZJN-3. Z novim Zakonom ZJN-3 je še bolj poudarjeno temeljno pravilo, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oz. ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi zakona o javnem naročanju. Z načrtovanjem v okviru javnega naročanja se postavljajo cilji javnega naročanja in načini njihove uresničitve:  izbor najprimernejšega in pravilnega postopka javnega naročila,  učinkovito in racionalno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi,  zagotoviti zakonit in pošten izbor ponudnika na trgu EU. Letni načrt nabav je torej osnovno izhodišče za preprečitev drobljenja naročil zaradi zahtev zakonodaje, prav tako pa je nujen s stališča ekonomičnosti izvedbe posameznih nabavnih postopkov, načrtovanja resursov itd. Priprava letnega načrta naročil v Sloveniji ni zakonska obveza naročnikov, zato ZJN-3 ne predpisuje postopkov priprave in izvedb načrtovanja naročil, prav tako ne definira njegovih vsebin in oblik. Kot tudi v ostalih členih ZJN-3 je zakonodaja glede drobljenja naročil in glede pravil istovrstnosti predmetov naročil nejasna, tako da si pač zakonodajo vsak naročnik tolmači po svoje. V analiziranem podjetju DEM naročil ne načrtujejo, zato obstaja tveganje izbora neustreznih postopkov in tveganje drobitve naročil, prav tako ni ekonomskih učinkov zaradi racionalnejših postopkov, poenotenih vrst blaga in storitev. Problemi izhajajo tudi iz neustreznega upravljanja nabave in (ne)sodelovanja ostalih strokovnih služb v ciklu nabave. Razlog je tudi v pomanjkljivem znanju s področja javno-naročniške zakonodaje, pomanjkanju izkušenj in nepoznavanju odločitev Državne revizijske komisije in Računskega sodišča. Upam, da bo vodstvo analiziranega podjetja prepoznalo aktivnosti in procese v pred razpisni fazi javnih naročil kot nujne in pomembne za celotno organizacijo, jim dalo ustrezno težo, zagotovilo ustrezne resurse v znanju in ljudeh ter zagotovilo in koordiniralo sodelovanje različnih služb na vseh nivojih upravljanja.
Ključne besede: javno naročanje, infrastrukturno področje, načrtovanje javnih naročil, drobljenje javnih naročil, ZJN-3
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 1523; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
POMEN JAVNEGA NAROČANJA PRI SPODBUJANJU INOVATIVNOSTI
Nina Petelinšek Munoz, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javno naročanje kot enega izmed instrumentov za spodbujanje inovativnosti. Zagotavljanje gospodarske rasti in s tem povezano povečevanje življenjskega standarda je ena izmed temeljnih nalog države. Z nastopom svetovne finančne in gospodarske krize so morala svetovna gospodarstva za dvig gospodarske rasti najti bolj učinkovite načine spodbujanja inovativnosti. Evropska unija je pričela razvijati nove programe za dvig konkurenčnosti in spodbujanje inovativnosti, pri čemer daje večji poudarek inovacijskim instrumentom na strani povpraševanja. V nalogi je podan pregled študij, ki preučujejo področje javnega naročanja inovativnih rešitev, na podlagi katerih je bil zaznan pozitiven učinek uporabe tega instrumenta na dvig inovativnosti.
Ključne besede: javno naročanje, inovacije, konkurenčnost, instrumenti inovacijske politike.
Objavljeno: 24.03.2017; Ogledov: 682; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (50,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici