| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
JAVNA NAROČILA V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE
Simon Jevšinek, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo celovito predstavili zadnje čase vedno bolj aktualno področje javno naročanje v zdravstvu. Naše delo je temeljilo na predpostavki, da je javno naročanje na področju zdravja izjemno občutljivo. Težave oz. nepravilnosti v procesu javnega naročanja imajo lahko za izvajalca zdravstvenih storitev in bolnike veliko negativnih posledic. Magistrsko delo je razdeljeno na osem poglavij, ki si sledijo v logičnem zaporedju. Po uvodnem poglavju je predstavljena nabavna funkcija v javnem sektorju. Opredelitev nabavne funkcije in javnega sektorja je z vidika javnega naročanja smiselna zaradi opredelitve naročnika, torej tistega, ki je pri naročanju dolžan ravnati po pravilih, zapisanih v zakonodaji s področja javnega naročanja. V tretjem poglavju s povzemanjem domačih in tujih avtorjev podrobneje opišemo sistem javnega naročanja. Definicija javnega naročanja je lahko zelo različna in je odvisna, s katerega zornega kota (gospodarskega, finančnega, političnega, …) jo obravnavamo. V magistrskem delu podamo različne opredelitve oz. definicije avtorjev za javno naročanje, opredelimo naročnika, ponudnika. V nadaljevanju poglavja predstavimo ureditev javnega naročanja v Sloveniji in Evropski uniji, opišemo temeljna načela javnega naročanja in predstavimo postopke javnega naročanja ter faze v postopku oddaje javnega naročanja. V četrtem poglavju smo opisali področje javnega naročanje v zdravstvu, ki je v okviru javnega sektorja zaradi svojega finančnega obsega postalo eno največjih v državi. Tako kot ostala področja javnega naročanja v večini primerov pozitivno vplivajo na razvoj gospodarstva, kar vzpodbuja konkurenco, postavlja zahteve po stalnem razvoju in vpliva na večjo stopnjo zaposlenosti ter tako na višjo socialno raven. V tem poglavju je prikazana statistika oz. struktura javnih naročil v zdravstvu v primerjavi z vsemi naročniki po ZJN-2 v letih 2007 do 2008. V empiričnem delu magistrskega dela najprej v petem poglavju analiziramo javna naročila v Splošni bolnišnici Celje. Predstavimo obravnavani javni zavod ter javna naročila razčlenimo na vrednost ter vrsto predmeta javnega naročila in jih primerjamo s strukturo javnih naročil ostalih javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji. V nadaljevanju poglavja podrobneje preučimo področje javnega naročanja v zdravstvu na konkretnem primeru iz prakse, in sicer nakupu medicinske opreme. Na koncu še povzamemo ugotovitve opravljenih intervjujev glede klime med zaposlenimi, ki se neposredno ukvarjajo z javnim naročanjem v SBC in neposrednimi uporabniki, kot so zdravniki in medicinske sestre. V nadaljevanju empiričnega dela v šestem poglavju s pomočjo različnih modelov javnega naročanja tujih avtorjev izdelamo proces oz. optimalni model javnega naročanja v SBC s poudarkom na nakupu medicinske opreme. V sklopu procesa izdelamo odločitveni model za nakup medicinske opreme, ki je potreben pred začetkom procesa nakupa. Poglavje zaključimo s predlogi za izbiro postopka javnega naročila za posamezne vrste nabav v SBC.
Ključne besede: Ključne besede: nabava, javni sektor, javno naročilo, javno naročanje, javno naročanje v zdravstvu, model javnega naročanja.
Objavljeno: 25.11.2010; Ogledov: 3466; Prenosov: 0

3.
INOVIRANJE NA PODROČJU GRADNJE PODZEMNIH HIŠ OBRAVNAVANO Z VIDIKA CENOVNE UPRAVIČENOSTI
David Zapušek, 2012, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem se posvetil predstavitvi razvoja miselnega procesa od ideje do inovacije, podrobno opisal pojme invencija, difuzija, inovacija in na praktičnem primeru prikazal, kako inovacije vplivajo na sodobno energetsko, okoljsko, trajnostno ter človeku prijazno učinkovito gradnjo podzemnih hiš. Zaradi pomanjkanja prostora, povečanja števila prebivalstva, draženja surovin in zmanjševanja realnih plač srednjega delavskega razreda se povečuje želja po cenejšem, a enako kakovostnem bivanju. Ker okolju prijazni objekti načeloma predstavljajo dražjo začetno investicijo, se ljudje še vedno množično odločajo za preizkušeno klasično gradnjo. V svoji nalogi sem z ekonomskega vidika podal realno oceno, da je podzemna hiša prijazna do okolja, ljudi, nudi kakovosten bivalni prostor in je za cca 23% cenejša v fazi gradnje. V fazi obratovanja je primerljiva s pasivnimi hišami in občutno (za cca 80%) varčnejša od klasičnih varčnih hiš. Pri vzdrževanju podzemne hiše privarčujemo v primerjavi s klasično varčno hišo cca 45% v 50-letnem časovnem obdobju, saj je treba pri klasični hiši zamenjati veliko več stvari kot pri podzemni(ne upoštevaje časovno vrednost denarja).S spodbujanjem tovrstnih gradenj bi naša družba pridobila na naslednjih področjih: manjša zazidava kmetijskih površin,pomanjkanje prostora, uporaba trajnih materialov,nepotrebnost običajnih temeljev, manjša poraba materiala, manj delovne sile pri izgradnji objekta, trajnostno lep naravni izgled hiše, manjše plačilo davkov zaradi varčnosti in ekološkega učinka objekta, toplo pozimi, hladno poleti, možnost lepega pogleda, možnost postavitve visoke grede na strehi (pridelava vrtnin, toplotni izolator), grajena iz ekoloških materialov (neoporečni do okolja), povečuje dvoriščni prostor, zavetje pred močnimi padavinami, vetrovi in naravnimi katastrofami (burja, potres), zaščita pred radioaktivnim sevanjem, varno pred vlomilci, skrito (nudi zasebnost), ponekod bližje izviru vode (možnost samooskrbe), delno varno pred ognjem, zaščita cevi pred zmrzaljo, vrhunska tla za sajenje rastlin, relativno lahka izvedba, vodoodporno bivališče, zvočno izolirano, manj vzdrževanja, za 80%nižji stroški ogrevanja, nepotrebnost klimatske naprave. Zaradi vseh naštetih razlogov bi lahko podzemna hiša postala resnejša alternativa pri odločanju ljudi za novo gradnjo.
Ključne besede: Inovacija, invencija, inovacijski proces, tipi inovacij, trajnostne gradnje, trajnostno javno naročanje, dolgoročna in kratkoročna vizija, neto sedanja vrednost, doba povračila, stroški življenjskega kroga, cenovna primerjava enodružinske klasične in podzemne hiše.
Objavljeno: 12.12.2012; Ogledov: 2360; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
MODEL UREJANJA ZELENIH JAVNIH NAROČIL V REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Koković, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je stanje okolja zaradi človekovih poseganj vanj zelo poslabšalo. Okoljski problemi se odražajo v obremenjevanju posameznih elementov okolja: zakisanju tal, evtrofikaciji, tanjšanju ozonskega plašča in večanju ozonske luknje, taljenju ledenikov, ekstremnih vremenskih pojavih in drugih posledicah, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in ogroženosti nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, krčenju gozdov, neučinkoviti rabi naravnih virov, slabšanju delovnih in bivanjskih razmer ter zdravja. Glede na to, da predstavljajo javna naročila 17,4 % BDP, lahko javni sektor preko instrumenta zelenih javnih naročil pomembno vpliva na zmanjšanje obremenitev okolja. Zeleno javno naročanje namreč omogoča doseganje specifičnih okoljskih ciljev, kot so izboljšanje posameznih okoljskih kazalnikov, čistejša proizvodnja in razvoj novih, okolju prijaznejših tehnologij, izdelkov in storitev. Zeleno javno naročanje spodbuja okoljsko ustreznejše ravnanje, vključno z energetsko učinkovitostjo in recikliranjem. Uporabno pa je tudi kot instrument osveščanja, saj je z zelenim javnim naročanjem javni sektor lahko vzor gospodarskim subjektom zasebnega prava ter potrošnikom. Glede na predvidene učinke zelenega javnega naročanja so slovenski nacionalni cilji na tem področju ambiciozni – v letu 2012 naj bi bilo kar 50 % oddanih javnih naročil »zelenih«. Iz statističnih podatkov Ministrstva za finance pa izhaja, da je bilo v letu 2012 oddanih 13,72 % zelenih javnih naročil, glede na vrednost pa je zeleno javno naročanje predstavljajo 20,88 %. Da bi čim hitreje in učinkoviteje dosegli cilj 50 %, mora vlada k urejanju področja zelenih javnih naročil pristopiti sistematično in vzpostaviti ureditev, ki zagotavlja politično podporo in podporo vodstva, razvoj okoljskih kriterijev za zeleno javno naročanje, vzpostavitev dialoga med zakonodajalcem, javnimi naročniki in ponudniki, ustrezna usposabljanja in svetovanje za javne naročnike in ponudnike ter spremljanje izvajanja zelenih javnih naročil. Ukrepe na tem področju pa je treba izvajati načrtno in kontinuirano ter jih prilagoditi posamezni ciljni skupini.
Ključne besede: javno naročilo, zeleno javno naročanje, ocena stroškov celotnega življenjskega obdobja, varstvo okolja, obremenitev okolja, sistemska ureditev
Objavljeno: 03.07.2013; Ogledov: 1598; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (859,44 KB)

5.
Korupcijska tveganja pri javnih naročilih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Premerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje je dejavnost, ki predstavlja oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli s ciljem pridobiti na podlagi vnaprej določnega postopka in na podlagi pridobitve več konkurenčnih ponudb najugodnejšega ponudnika. Zaradi neupoštevanja temeljnih načel javnega naročanja in etičnih meril javnih uslužbencev ter posledičnega nepravilnega ravnanja v postopkih javnega naročanja (ki so lahko tudi posledica nepoznavanja veljavnih predpisov) pogosto prihaja do koruptivnih dejanj v postopku. Nemalokrat se zgodi, da naročnik prilagodi javno naročilo ali njegov element določenemu ponudniku in mu tako omogoči, da je izbran v postopku. Kljub nadzoru določenih institucij nad postopki, korupcija še vedno spodjeda sistem javnega naročanja, kar dokazujejo prijave sumov koruptivnih dejanj s strani neizbranih ponudnikov. Niti sprememba zakonodaje ali še bolj poostren nadzor nad delom naročnikov in ponudnikov ne bosta mogla zatreti korupcije v sistemu javnega naročanja.
Ključne besede: javno naročanje, javna naročila, korupcija, preprečevanje, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1512; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (578,04 KB)

6.
SANKCIJA NEVELJAVNOSTI POGODBE O IZVEDBI JAVNEGA NAROČILA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Tamara Žajdela, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava procesna pravila uveljavljanja sankcije neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki sta jih na podlagi prenosa pravil Direktive 2007/66/ES v nacionalni pravni red uvedli Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija. Področje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja je Evropska unija v letu 2007 reformirala s sprejemom Direktive 2007/66/ES in v okviru njenih določb vsem državam članicam naložila obveznost v nacionalni pravni red uvesti sankcijo, s katero se zagotovi prenehanje učinkovanja pogodbe o izvedbi javnega naročila, sklenjene na podlagi hujših kršitev pravil javnega naročanja. Republika Slovenija, ki je neveljavnost takšne pogodbe sicer predvidevala že v materialnem zakonu javnega naročanja, je pravila implementirala v poglavje sodnega varstva, tokrat procesnega zakona, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Neučinkovitost pogodbe o izvedbi javnega naročila je pred sprejemom Direktive 2007/66/ES bila predvidena tudi v nemškem pravnem redu. Enako kot v domači ureditvi je po prenosu pravil predmetne direktive tudi nemški zakonodajalec sankcijo neveljavnosti predpisal v okviru procesnih določb pravnega varstva, vendar pravil postopka ni spreminjal, ampak je predpisal le kršitve, katerih posledica je prenehanje učinkovanja pogodbe o izvedbi javnega naročila. V diplomskem delu so predstavljeni tudi razlogi za reformo pravnega varstva v postopkih javnega naročanja na evropski ravni, kdaj ostane na podlagi pravil ZPVPJN neveljavna pogodba o izvedbi javnega naročila v veljavi ter učinki oziroma posledice, ki nastopijo v primeru ugotovitve neveljavnosti takšne pogodbe.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, neveljavnost, ničnost, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 967; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (382,21 KB)

7.
PROBLEMATIKA IZVAJANJA JAVNEGA NAROČANJA V JAVNEM ZAVODU
Branka Pavlov, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo skozi aktualno zakonodajo predstavili zakonska določila na področju javnega naročanja in javnega naročanja živil. Osredotočili smo se na Uredbo o zelenem javnem naročanju (Priloga 2) in predstavili načelo kratkih verig (5. odstavek 14. člena ZJN-2). Na konkretnem primeru smo prikazali izvedbo postopka javnega naročanja živil po odprtem postopku na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled, izvedenem v letu 2012. V magistrski nalogi smo predstavili problematiko izvajanja javnega naročanja na področju živil. Z uspešno izvedeno raziskavo smo ugotovili, v kolikšni meri naročniki, ki prihajajo z različnih statističnih regij Slovenije, pri oblikovanju razpisnih dokumentacij upoštevajo določila zelenega javnega naročanja in priporočila Direktorata za javno naročanje Ministrstva za finance. Ta opredeljujejo možne načine naročanja živil in napotujejo naročnike k naročanju sezonskih živil ter k uresničevanju načel tvorjenja kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se želi povečevati delež lokalne oskrbe. Predstavili smo ključne težave naročnikov, s katerimi se srečujejo pri oblikovanju razpisnih dokumentacij. V raziskovalnem delu smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, in sicer Ali naročniki pri oblikovanju razpisne dokumentacije za potrebe izvedbe javnega naročila živil upoštevajo Uredbo o zelenem javnem naročanju?; Ali obstajajo statistično značilne razlike v pokrivanju sezonskega blaga z lokalnimi pridelovalci med posameznimi regijami?; Ali uporaba 5. odstavka 14. člena ZJN-2 omogoča pokritje potreb po sezonskem blagu v celoti? Ugotovili smo, da naročniki pri oblikovanju svojih razpisnih dokumentacij za potrebe izvajanja postopkov živil upoštevajo določila Uredbe o zelenem javnem naročanju, da med posameznimi statističnimi regijami ni statistično značilnih razlik v pokrivanju sezonskega blaga lokalnih pridelovalcev in da uporaba 5. odstavka 14. člena ZJN-2 ne vpliva na pokrivanje potreb naročnikov po sezonskem blagu v celoti.
Ključne besede: - javno naročanje - postopki javnega naročanja - uredba o zelenem javnem naročanju - načelo kratkih verig - javni zavod
Objavljeno: 24.12.2014; Ogledov: 1317; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

8.
FORMALNO NEPOPOLNA PONUDBA V PRAKSI DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE V LETU 2013
Nina Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje predstavlja pomemben del javnih financ, zato želijo naročniki v postopku javnega naročanja izbrati ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Pri tem pa včasih pozabijo, da mora biti ponudba izbranega ponudnika v času izdaje odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika popolna, kar pomeni, da ne sme vsebovati niti formalnih pomanjkljivosti, razen, če so le te tako neznatne, da gre za nebistvene formalne pomanjkljivosti, ki so podrobneje določene v zakonu. V kolikor ponudba vsebuje pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila govorimo o formalno nepopolni ponudbi za katero zakon predpisuje, da morajo naročniki pozvati ponudnika na dopolnitev ponudbe. Vendar pa okviru instituta formalno nepopolne ponudbe niso dovoljeni vsi popravki oziroma dopolnitve, zato sem v svojem diplomskem delu predstavila posamezne pomanjkljivosti, ki jih je dovoljeno dopolnjevati in tiste, ki jim zakon tega ne dovoljuje. V praksi prihaja predvsem do sporov kdaj določeno ponudbo šteti za formalno nepopolno, kdaj gre za ponudbo z nebistvenimi pomanjkljivostmi in kdaj za nepopolno ponudbo, ki je ni dovoljeno dopolnjevati. V svoji diplomski nalogi sem te pojme podrobno analizirala in jih predstavila tudi skozi prakso Državne revizijske komisije v letu 2013.
Ključne besede: javno naročanje, formalno nepopolna ponudba, nebistvene formalne pomanjkljivosti, popolna ponudba, zahtevek za revizijo
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 1412; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (495,29 KB)

9.
CENOVNA EKONOMIČNOST JAVNIH NAROČIL V ZDRAVSTVU
Anica Hladnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V našem magistrskem delu smo obravnavali področje javnih naročil. Javna naročila so zakonsko urejeni postopki nakupa blaga ali storitev ter gradenj, ki so obvezni za javni sektor. V javnosti velja prepričanje, da javni zdravstveni zavodi kupujejo blago preko javnih naročil po cenah, ki presegajo cene v prosti prodaji. Zato je bilo ključno raziskovalno vprašanje naše naloge, ali so nakupi medicinskega potrošnega blaga, izvedeni preko javnih naročil, cenovno ekonomični. Iz pridobljenih rezultatov raziskave lahko povzamemo ključno ugotovitev, da so cene, po katerih kupujejo zdravstvene organizacije izbrane artikle na podlagi izvedenih postopkov javnih naročil, cenovno ekonomične, saj so okvirno 51 % nižje od cen v prosti prodaji.
Ključne besede: javni zavod, javno naročanje, medicinsko potrošni material, zdravstvo.
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 1248; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (865,05 KB)

10.
ZELENO JAVNO NAROČANJE V GORENJSKI GRADBENI DRUŽBI D.D.
Elvir Beganović, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu raziskujemo problematiko zelenega javnega naročanja s strani ponudnika s poudarkom na Gorenjski gradbeni družbi d.d, kjer v prvem delu predstavimo omenjeno podjetje. Sledi opredelitev in utemeljitev pojmov s področja javnega naročanja in zelenega javnega naročanja na splošno. Drugi del diplomskega dela pa posvečamo predstavitvi težave, ki se pojavlja pri kandidiranju na razpisih po postopku zelenega javnega naročanja, in iskanju optimalne rešitve, ki težavo odpravi.
Ključne besede: javno naročilo, zeleno javno naročanje, Uredba o zelenem javnem naročanju, gradbena dejavnost, varstvo okolja
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 1150; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici