| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju zgornjega Podravja
Špela Belec, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Ključne besede: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja, skozi odločitve Državne revizijske komisije
Rok Černe, 2023, diplomsko delo

Opis: Javno naročanje se nanaša na postopek, ki ga uporablja javni sektor pri pridobivanju blaga, storitev ali gradenj od zasebnega sektorja. Gre za formalni proces, v katerem javni organi objavljajo javna naročila, ki opredeljujejo njihove potrebe, zahteve in pogoje, ter vabijo potencialne ponudnike, da predložijo ponudbe za izpolnitev teh zahtev. Varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja je ključnega pomena za učinkovito porabo javnih sredstev, spodbujanje konkurence med ponudniki in zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev za javni sektor. Pravilna izvedba postopkov in dosledna uporaba konkurenčnih načel prispevata k transparentnosti, poštenosti in učinkovitosti javnega naročanja. DKOM ima v revizijskem postopku pristojnost, da zavrne zahtevek za revizijo kot neutemeljen ali pa mu ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila bodisi delno bodisi v celoti. V primeru razveljavitve je DKOM dolžna naročniku podati napotke za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. V delu diplomskega projekta je predstavljeno varstvo konkurence v postopkih javnega naročanja. Na podlagi statističnih podatkov so se deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu od leta 2018 povečevali. Iz odločb DKOM je razvidno, da naročniki v veliki meri spoštujejo ZJN-3. Predstavljen je tudi konkurenčni dialog in vzpodbujanje le-tega. V nadaljevanju je osredotočenost na praktične primere iz odločitev DKOM, izbrani so trije primeri, na podlagi katerih je DKOM odločala, ali naročniki spoštujejo temeljna načela javnega naročanja, predvsem pa načelo zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3).
Ključne besede: javno naročanje, varstvo konkurence, temeljna načela javnega naročanja, Državna revizijska komisija, Zakon o javnem naročanju
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (776,08 KB)

3.
Primerjalna analiza pred in po digitalizaciji procesa javnega naročila : magistrsko delo
Dolores Kržišnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Učinkovita in uspešna e-uprava je eden ključnih ciljev Republike Slovenije. Sem spada tudi elektronsko javno naročanje, ki je del digitalne transformacije storitev javnega sektorja, zato je ključnega pomena, da se v bližnji prihodnosti zagotovi celosten sistem tudi za to storitev. Elektronsko javno naročanje naj bi bilo učinkovitejše, s čimer naj bi se izboljšalo tudi poslovanje celotne državne uprave. V prvem delu bomo tako predstavili elektronsko javno naročanje v Republiki Sloveniji, neposredno povezane pravne podlage ter področje poslovanja z dokumentarnim gradivom, saj je to ključnega pomena pri samem izvajanju javnih naročil. V drugem delu se bomo osredotočili na predstavitev okolja ter predstavitev enega izmed postopkov javnega naročanja, kjer bomo opisali ključne procese, ki jih bomo raziskovali. Izbrane procese bomo časovno izmerili s pomočjo izbranega vzorca oseb. V zaključku bomo predstavili analizirane podatke in ugotovitve. S pomočjo teh podatkov bomo lahko v sklepu zavzeli stališče in odgovorili na ključno vprašanje tega dela, in sicer, kakšen je dejanski prispevek elektronskega poslovanja na omenjenem področju.
Ključne besede: javno naročanje, elektronsko javno naročanje, elektronsko poslovanje, prihranek časa, transparentnost, poenostavitev
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

4.
Sprememba pogodbene cene v fazi gradnje objekta : diplomsko delo
Stanko Tominc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem smo opisali proces priprave ponudbe in ponudbenega predračuna na področju javnega naročanja ter razloge, ki vplivajo na spremembo pogodbene cene v času gradnje objekta. Pravna in gradbena praksa sta za različne primere izoblikovali načine reševanja sprememb na pogodbah, ki smo jih v diplomskem delu tudi predstavili. Med številnimi izzivi je trenutno zagotovo najbolj aktualen poiskati uravnoteženo rešitev za spremembo pogodbene cene zaradi nepredvidene rasti cen na trgu. V diplomskem delu smo v ta namen opisali različne metode izračuna razlik v ceni storitev pri gradnji objektov ter predstavili njihove prednosti in slabosti. Dve opisani metodi sta uporabljeni na praktičnem primeru javnega naročila za izgradnjo kanalizacije. Izračun valorizacije je izveden z računsko metodo izračuna indeksa razlik v ceni, ki temelji na dejanskih stroških, in s pomočjo metode določanja razlike v ceni z indeksi GZS ZGIGM. Rezultate izračuna po obeh metodah smo primerjali ter jih v diskusiji natančneje povzeli in komentirali.
Ključne besede: gradbena pogodba, javno naročanje, ponudbeni predračun, sprememba pogodbene cene, indeks razlik v ceni
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

5.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1751; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (583,45 KB)

6.
Nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19
Tjaša Vuk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt temelji na ugotavljanju vplivov na nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19 s poudarkom na oskrbovalnih verigah in javnih naročilih. V teoretičnem delu opredelimo osnovne značilnosti nabavnega poslovanja, managementa oskrbnih verig in javnih naročil. V empiričnem delu pa prikažemo dejstva, primere in povzetke raziskav o vplivu pandemije na omenjena področja. Zaradi hitrega širjenja virusa in sprejetih ukrepov za zajezitev le-tega so bila podjetja prisiljena izboljšati nabavno poslovanje. S pomočjo digitalizacije so pridobila večji vpogled v poslovanje, spremenila načine plačevanja dobaviteljem s pomočjo rešitev v oblaku ter se lažje soočala z logističnimi težavami dobaviteljev. Zaradi zaprtja proizvodnih obratov na Kitajskem so se podjetja soočala s krčenjem mednarodnih trgovinskih tokov. Kljub temu pa so podjetja vlagala v odpornost dobavne verige in se usmerila k lokalnim dobaviteljem. Težave pa so spremljale tude vlade, ki so z javnimi naročili poskušale zagotoviti zaščitno opremo v zadostni količini in primerni kakovosti. Srečevale so se s »povratnim protekcionizmom«, ponarejenimi izdelki, zvišanjem cen itd. Pri tem ni bila izjema niti Slovenija. Zato so prilagodile postopke javnega naročanja, se povezale z zasebnim sektorjem, centralizirale nabavno poslovanje in se preusmerile na e-javno naročanje.
Ključne besede: nabavno poslovanje, pandemija, oskrbovalne verige, javno naročanje, ponudba, povpraševanje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1493; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Zagotavljanje in naročanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji : priročnik za naročnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji
Miha Dvojmoč, Miloš Beković, Gorazd Mandelj, Andrej Sotlar, Milan Vačovnik, Anja Babnik, Boštjan Ban, Eva Blatnik, Tina Dernovšek, Nika Gaberšek, Daniela Hozjan, Mitja Prešljić, 2019, strokovna monografija

Opis: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Ključne besede: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Objavljeno v DKUM: 24.02.2020; Ogledov: 1702; Prenosov: 152
URL Povezava na datoteko

8.
Javno naročanje
Rok Šarman, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno. Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja. V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju. Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2020; Ogledov: 2012; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (807,66 KB)

9.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, magistrsko delo

Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2778; Prenosov: 564
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Primerjava druge in tretje novele Zakona o javnem naročanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Ajdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila.
Ključne besede: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1304; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici