| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija migrantov v Sloveniji
Monika Zorčič, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Ključne besede: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 278; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji
Marjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno: 16.05.2020; Ogledov: 372; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Delovanje slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let
Tomaž Čas, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati delovanje slovenske milice v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja in javno mnenje o milici v tem času. Pri tem je dan posebni poudarek akciji »Sever« v letu 1989 ter vlogi in aktivnosti milice pri drugih osamosvojitvenih procesih, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije. V okviru tega je v začetku obravnavan tudi koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil kot posebnost slovenskega naroda prepoznan že v času druge svetovne vojne in je temeljil na vsesplošnem ljudskem odporu zoper vsakogar. Ob tem pa je namen prispevka tudi ugotoviti, kakšen ugled je milica uživala v tem času ter kako je dokazovala visoko profesionalnost in lojalnost do slovenskega naroda ter domoljubje do svoje domovine in pravilni odnos do razvoja demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja. Metode: V skladu z namenom prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda in predvsem analiza vsebin primarnih ter sekundarnih pisnih virov in dokumentov o delu milice povezanih predvsem z demokratičnimi ter osamosvojitvenimi procesi v Republiki Sloveniji in akcije »Sever« ter slovenskega javnega mnenja v tem času. Ugotovitve: Prispevek predstavlja ugotovitve analize, ki potrjujejo visoko stopnjo profesionalnosti pri delovanju milice in njeno pomembno vlogo v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. V času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov je ugotovljena tudi visoka stopnja zaupanja javnosti do dela milice oziroma do miličnikov. Sledi ocena, da je slovenska milica v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov uživala velik ugled ter dokazovala, poleg visoke profesionalnosti, tudi lojalnost do slovenskega naroda in domoljubje do svoje domovine, kar se danes kaže skozi njeno javno podobo in odnosom do spomina ter vrednotenjem ključnih dogodkov iz naše pretekle in novejše zgodovine. Omejitve/uporabnost raziskave: Ugotovitve analize se nanašajo izključno na delovanje slovenske milice v času demokratičnih ter osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja. Uporabnost analize je zelo pomembna za razumevanje vloge milice v tem času ter njene profesionalnosti in pripadnosti slovenskemu narodu, njen odnos do domoljubja in javno mnenje o njej. Praktična uporabnost: Ugotovitve analize bodo uporabne kot prispevek k razumevanju pomembne vloge slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja ter za vrednotenje ugleda milice, njene lojalnosti in pripadnosti do slovenskega naroda, javnega mnenja o njej ter domoljubja do svoje ožje domovine Slovenije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Vloga slovenske milice v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov v Republiki Sloveniji konec osemdesetih let 20. stoletja je obravnavana in predstavljena z vidika njenega pomembnega delovanja in profesionalnosti, njene pripadnosti ter lojalnosti slovenskemu narodu in domoljubja do svoje domovine. Prvič pa je v tej zvezi in na ta način prikazano tudi slovensko javno mnenje o milici v času akcije »Sever« oziroma v času razvoja demokratičnih in osamosvojitvenih procesov konec osemdesetih let 20. stoletja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: milica, profesionalnost, demokratični procesi, osamosvojitev, javno mnenje, akcija "Sever", Slovenija
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Občutek varnosti in javno mnenje o policiji - rezultati raziskave
Alin Vetrih, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi razpravljamo o občutku varnosti in javnemu mnenju o policiji. Rezultati raziskave s strani policije v večini prikazujejo pozitivno javno mnenje, ki pa se z leti spreminja ─ izboljšuje. Seveda se pojavljajo odstopanja na nekaterih področjih. Ta odstopanja pa nimajo bistvenega vpliva na občutke ljudi. V času svojega delovanja je bila policija deležna kar nekaj sprememb in reorganizacije. Ugotovljeno je bilo, da je policijsko delo v skupnosti tisto, ki policiste najbolj poveže z ljudmi, saj se učinki takšnega dela kažejo tudi v uspešnosti opravljenega dela. Policija je namreč uspešna toliko, kolikor so z njo zadovoljni tudi ljudje. Odnos policista, postopkovna pravičnost in učinkovito opravljena policijska dela so ključna za zagotovitev sodelovanja s prebivalci. Za uspešno policijsko delo je pomembno, da je v sodelovanje vključena najširša mreža ljudi, saj lahko le tako policija pridobi bistveno več podatkov in informacij, kot bi jih lahko dobila sama. Namen policijskega dela v skupnosti ni le boj proti kriminaliteti ali izvrševanje zakonodaje, ampak izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Ljudi večinoma skrbijo stvari, ki se pojavljajo v njihovem bivanjskem okolju – navadno gre za kršitev javnega reda in miru (hrup in nered). Ravno zato je pomembnejše delo policije vezano na skupnost, se pravi delo z ljudmi (sodelovanje, preventiva itd.) kot pa tradicionalno delo (kontrola prometa, preiskovanje KD itd.). Takšen način delovanja je učinkovit tudi za odpravljanje strahu pred kriminaliteto, saj ljudje poznajo policiste in vedo, da jim bodo ti v primeru težav pomagali. Lahko rečemo, da v Sloveniji policija nameni veliko pozornost preventivi, saj ravno s preventivnimi akcijami pomaga in ozavešča ljudi. Kljub temu pa je potrebna izboljšava pri vključevanju vodij varnostnih okolišev v lokalno skupnost ter prisotnost policistov na terenu.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, varnost, zagotavljanje varnosti, strah pred kriminaliteto, javno mnenje, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 793; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste
Blaž Zupančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 772; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (376,02 KB)

8.
Poznavanje dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Ljubljane
Lavra Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje poznavanja dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstva z njihovim delom je v Sloveniji še precej neraziskano, saj so bile dosedanje raziskave opravljene le med študentsko populacijo, ne pa tudi med splošnim prebivalstvom. Za potrebe magistrskega dela je bila v ta namen opravljena raziskava o poznavanju dela varnostnikov in zadovoljstvu z njihovim delom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Ljubljane. V raziskavi so sodelovali naključni prebivalci, ki bivajo v mestu Ljubljana, in sicer v starosti od 18 do 75 let. Raziskava je pokazala, da je, za razliko od predhodnih študij na študentskih populacijah, splošno prebivalstvo z delom, ki ga varnostniki opravljajo, zadovoljno. Ugotovitve raziskave kažejo, da prebivalci Ljubljane delo zasebnih varnostnikov ocenjujejo kot nevarno, stresno in zahtevno, varnostnike pa ocenjujejo kot izobražene in profesionalne. Na ocene narave dela varnostnikov ne vplivajo pretekle izkušnje respondentov z varnostniki, kot tudi ne zaposlenost njihovih staršev ali sorodnikov v zasebnovarnostnih podjetjih, temveč zaposlenost staršev ali sorodnikov v državnih službah ali policiji. Iz raziskave je tudi razvidno, da na mnenje o profesionalnosti varnostnikov vpliva starost prebivalcev Ljubljane, ne pa tudi spol anketiranih. Glede sodelovanja zasebnih varnostnikov in policistov pa Ljubljančani menijo, da le-ti pri zagotavljanju varnosti v mestu uspešno sodelujejo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, stališča, prebivalci, javno mnenje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 703; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Analiza zaupanja državljanov Slovenije v delo policije
Nastja Reš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali stopnjo zaupanja ljudi v policijo kot institucijo in občutek varnosti v svojem okolju. Raziskavo stališč o slovenski policiji smo izvedli s klasično in spletno anketo na neslučajnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije izbranem po principu snežne kepe in ocene anketiranih primerjali s sorodnimi preteklimi raziskavami. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja, ki se osredotočajo na izbrana področja dela policije, občutek varnosti v domačem kraju anketiranih, stopnjo zaupanja v delo policije in stopnjo zadovoljstva anketiranih z delom slovenske policije. V okviru teh vprašanj smo s pomočjo statističnega sklepanja preverjali hipoteze o povprečnih ocenah anketiranih na izbranih področjih delovanja policije, občutka varnosti, zaupanja državljanov v delo policije in njihovo zadovoljstvo z njenim delom. Hipoteze, da je zaupanje državljanov Slovenije leta 2015 v primerjavi z raziskavo 2010 večje, nismo potrdili, prav tako ne hipoteze, da se državljani Slovenije leta 2015 počutijo bolj varni v primerjavi z raziskavo iz leta 2010. Ugotovili pa smo, da je zaupanje v policijo in zadovoljstvo z njenim delom večje pri anketiranih iz Osrednjeslovenske regije kot pri anketiranih iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Ključne besede: policija, policijsko delo, javnost, zaupanje, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1166; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (836,02 KB)

10.
Zadovoljstvo občanov Ivančne Gorice z delom policije
Zvezdana Pavčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali kako ljudje sprejemajo in dojemajo delo policije v občini Ivančna Gorica in kako bi odnose med občani in policisti še izboljšali. Namen diplomske naloge je bil tako oceniti zadovoljstvo občanov Ivančne Gorice z delom policije. V teoretičnem delu smo predstavili pravilnik dela policije, policijska pooblastila, sodelovanje z drugimi varnostnimi organi, reševanje pritožb, policijsko delo v skupnosti v Sloveniji ter kakšno imajo vlogo v preprečevanju kriminalitete vodja policijskega okoliša, lokalna samouprava ter občani. V empiričnem delu diplomske naloge smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali ocene prebivalcev občine Ivančna Gorica o kakovosti dela policije, o percepciji kriminalitete in nereda, o strahu pred viktimizacijo ter o skupnostni povezanosti. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med 115 občanov, različnih starosti in spolov, občine Ivančna Gorica s pomočjo elektronskih naslovov v krogu znancev ter osebno.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, javno mnenje, občani, zadovoljstvo, stališča, analize, Ivančna Gorica, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 955; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (722,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici