| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča prebivalcev Republike Slovenije do terorizma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Turk, 2024, diplomsko delo

Opis: Terorizem je del zgodovine skoraj vseh držav na svetu in je v sodobnem času ena izmed večjih groženj mednarodni varnosti, kar posledično pomeni, da ni izvzeta niti Slovenija. Zato se diplomsko delo osredotoča predvsem na to, kako slovenska družba dojema terorizem kot grožnjo nacionalni varnosti. Javno mnenje o dejavnikih ogrožanja namreč kaže, da prebivalci Republike Slovenije terorizma ne dojemajo kot nekaj, kar bi zelo vplivalo na varnost države, temveč jih bolj skrbijo drugi viri ogrožanja. To Slovenijo uvršča v edinstven položaj v Evropi, saj prebivalci večine drugih držav dojemajo terorizem kot zelo hud dejavnik ogrožanja. Kljub temu da v očeh prebivalcev terorizem ni pereč problem, mora Republika Slovenija izpolnjevati določene mednarodne varnostne politike, ki prispevajo k učinkovitemu preprečevanju terorizma. Predmet raziskovanja tega diplomskega dela je tudi vpliv medijev na stališča prebivalcev RS, ko le-ti poročajo o terorizmu. Znano je namreč dejstvo, da so mediji lahko veliko in močno orodje, ki ga teroriszične organizacije uporabljajo za dosego svoji ciljev, saj je želja teroristov, da novice o njihovih dejanjih dosežejo čim večje število ljudi in s tem povzročijo strah pri tako veliki množici ljudi, kot se le da. Druga plat poročanja medijev o terorizmu je ta, da takšne novice koristijo tudi medijem, saj s tem pridobijo večjo branost ter gledanost in se zaradi tega posledično poveča tudi njihov dobiček. Raziskava, ki smo jo opravili, kaže tudi, da nezakonite migracije vplivajo na stališča prebivalcev RS do terorizma, čeprav ne obstajajo trdni dokazi, da same nezakonite migracije dejansko povzročajo oz. omogočajo terorizem v določeni državi.
Ključne besede: terorizem, varnost, javno mnenje, ilegalne migracije, prebivalci Republike Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
3.
Mnenje prebivalcev območja PU Maribor o policiji
Franc Virtič, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, javnost, javno mnenje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (263,24 KB)

4.
Ocene in stališča prebivalcev in policistov Koroške o podobi policije na Koroškem
Boris Raj, Peter Pungartnik, Helena Vrunč, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, javnost, javno mnenje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (247,35 KB)

5.
Vloga in pomen stikov z javnostjo v slovenski policiji
Franc Virtič, Milan Pagon, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: stiki z javnostjo, policija, zagotavljanje varnosti, javno mnenje, komuniciranje, računalniki, internet
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (278,34 KB)

6.
Zaupanje v policijo - javnomnenjski izsledki
Tadeja Kolenc, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, javnost, socialnodemografske dejavnosti, ankete, zaupanje, javno mnenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (520,61 KB)

7.
Trg električnih avtomobilov v Evropi: Gospodarske priložnosti in izzivi
Tilen Baloh, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Ključne besede: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

8.
Mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Melani Golar, 2023, diplomsko delo

Opis: Slovenska policija ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju reda v državi in zagotavljanju varnosti njenih prebivalcev. Da bi svoje delo opravila na najučinkovitejši način, mora včasih uporabiti prisilna sredstva. Prisilna sredstva spadajo pod policijska pooblastila, kar pomeni, da so to ukrepi, ki jih policist izvaja na podlagi zakona. Temeljni zakon oziroma podlaga za uporabo policijskih pooblastil je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013), kjer je med drugim navedenih tudi vseh 12 prisilnih sredstev, ki jih uporablja slovenska policija. Z njimi policisti opravljajo različna pooblastila pod zakonsko določenimi pogoji. Poleg tega, da imamo zakonsko opredeljena prisilna sredstva, je v ZNPPol določeno, pod katerimi pogoji se smejo uporabiti. Prisilna sredstva policija uporabi v različnih okoliščinah in se lahko uporabijo proti eni ali več osebam. Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v svobodo osebe in tudi v njihovo življenje, zato je ključnega pomena, da so policisti ustrezno usposobljeni za uporabo policijskih pooblastil. Poleg zakonskih pravil postopka uporabe posameznega prisilnega sredstva in usposobljenosti policisti izvajajo postopke po določenih načelih. Do večje pozornosti, namenjene uporabi prisilnih sredstev s strani policije, je prišlo med letoma 2020 in 2022, ko so potekali tako imenovani protesti proti covidnim ukrepom, na katerih je prišlo do uporabe različnih prisilnih sredstev, tako proti množici kot proti posameznikom. V medijih in na televiziji se je veliko razpravljalo o strokovni in zakoniti uporabi prisilnih sredstev, kar je povzročilo zaskrbljenost prebivalcev o pravičnosti njihove uporabe. Zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili na mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: prisilna sredstva, uporaba, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prebivalci Iga, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Javno mnenje o delu slovenske policije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Kiara Ropoša, 2023, magistrsko delo

Opis: V zadnjih treh letih smo bili deležni ogromno novih sprememb, ki so bile v preteklosti skoraj ali celo nemogoče. Primorani smo bili sprejeti nove, še ne do zdaj znane navade. Nova realnost je tako prinesla nesoglasja in posledično poslabšanje oziroma nezaupanje v državne institucije in varnostne ukrepe, ki jih je sprejela vlada. V magistrskem delu je predstavljena raziskava, ki je opravljena z vprašalnikom avtorjev Maskály et al. (2021) z naslovom »Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic«. Za zbiranje in obdelavo podatkov je uporabljeno orodje 1ka. V nalogi je med drugim narejen pregled o doživljanju stresa pri javnih uslužbencih policije pri opravljanju policijskega dela v času epidemije COVID-19, zaupanje oziroma nezaupanje v vladne ukrepe in epidemija COVID-19 v Sloveniji, kjer je bilo opravljenih več analiz z vidika protestov zoper vladne ukrepe v Sloveniji. Na podlagi narejenih analiz smo navedli ukrepe za izboljšanje javnega mnenja v delovanje slovenske policije. Hipoteze smo preverjali z dvema večkratnima regresijskima analizama in eno enostavno linearno regresijsko analizo. Med drugim nas je zanimalo, kateri dejavniki so povezani s spoštovanjem vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusne bolezni. Ugotovili smo, da je pripravljenost za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije zaradi novega koronavirusa, povezano z zaupanjem javnosti v delovanje policije, z uspešnim spopadanjem policije z izzivi epidemije in spoštovanjem javnosti do policije. V nalogi smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in prišli do zaključka, da na upoštevanje in spoštovanje ukrepov vplivajo samozaščitni ukrepi, med katere spadajo nošnja zaščitne maske, pozitivno mnenje javnosti do policije in vidnost policistov v soseski. V nalogi smo na podlagi narejenih analiz in pregleda literature predlagali ukrepe za izboljšanje komunikacije s strani policijske organizacije do zaposlenih in njihove učinke, ki imajo znaten vpliv na izboljšanje javnega mnenja do policije.
Ključne besede: slovenska policija, javno mnenje, stališča, COVID-19, vlada, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 636; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Percepcija prebivalcev Slovenije o nosljivih policijskih kamerah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mario Huzjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega. Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku. Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti.
Ključne besede: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici